<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1020/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1020.2013
Evidenčna številka:VSL0078246
Datum odločbe:05.09.2013
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:vrnitev v prejšnje stanje - napaka v naslovu sodišča

Jedro

Vloga je pravočasna, če prispe na pristojno sodišče pravočasno, to je pred potekom roka. Da sodišče lahko pritožbo, vloženo na pristojno sodišče po izteku roka dne 17. maja 2013, šteje za pravočasno na podlagi določbe šestega odstavka 112. člena ZPP, mora torej slediti predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi ter se ugotovi, da je pritožba tožene stranke, vložena zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 438/2011 z dne 26. 4. 2013, pravočasna.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z obrazložitvijo, da je pritožbo tožene stranke zoper v izreku navedeno sodbo sodišča prve stopnje itak upoštevalo kot pravočasno na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP. Tožena stranka je namreč pravočasno pritožbo napačno naslovila na „Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana“ zaradi očitne pisne pomote pritožnika. Pošiljka se je vrnila 10. 5. 2013 z oznako „naslovnik neznan“. Čeprav je po oceni prvostopnega sodišča pritožba, ki je bila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ter potrdilom o oddaji pošiljke z dne 7. 5. 2013 in kopijo kuverte ponovno poslana po pošti priporočeno dne 17. 5. 2013, v skladu z določbo osmega odstavka 112. člena ZPP pravočasna, je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Postavilo se je na stališče, da v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če stranka, ki je zamudila rok, zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje. V konkretnem primeru pa tožena stranka pravice ni izgubila.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, toženi stranki pa prizna stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica navaja, da ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je njena pritožba zoper sodbo pravočasna. Meni pa, da bi v tej situaciji sodišče prve stopnje moralo dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, saj se je sodišče prav na podlagi navedb v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje seznanilo z dejstvi in okoliščinami, ki so bistvene za odločitev o pravočasnosti pritožbe.

5. Vloga je pravočasna, če prispe na pristojno sodišče pravočasno, to je pred potekom roka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila prvostopna sodba toženi stranki vročena 30. aprila 2013, osemdnevni rok za pritožbo je torej potekel 8. maja 2013. Da sodišče lahko pritožbo, vloženo na pristojno sodišče po izteku roka dne 17. maja 2013, šteje za pravočasno na podlagi določbo šestega odstavka 112. člena ZPP, mora torej slediti predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke. Brez nujne dodatne aktivnosti stranke (pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in oprave zamujenega procesnega dejanja stranke – ponovne vložitve pritožbe dne 17. maja 2013) bi stranka zamudila rok za pritožbo. Čeprav je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo osmega odstavka 112. člena ZPP in upoštevalo, da je napako pri zapisu naslova sodišča treba pripisati očitni pomoti vložnika (ne pa njegovi nevednosti ali neskrbnosti), je utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje sicer pravilnim razlogom o odločilnih dejstvih. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena in prvega odstavka 156. člena ZPP. Ker so nastali stroški posledica naključja, ki se je primerilo toženi stranki sami, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje.

7. Ker gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP), je po določilu petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odločila višja sodnica kot sodnica posameznica.


Zveza:

ZPP člen 112, 112/8, 116.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.01.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxNDE2