<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 959/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.959.2013
Evidenčna številka:VSL0074078
Datum odločbe:11.09.2013
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - materialno procesno vodstvo - aktivna vloga sodnika

Jedro

Ker ZPP zahteva aktivno vlogo sodnika v pravdnem postopku, je nesprejemljiva zavrnitev lastninskega zahtevka, katerega predmet je cela parcela, z argumentom, da priposestvovanega dela sporne nepremičnine opisno ni mogoče določiti, angažiranja izvedenca geodetske stroke pa tožeča stranka ni predlagala.

Izrek

1. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, s katerim tožniki uveljavljajo lastninsko pravico, vsak do 1/3 nerazdelno, na nepremičnini parc. št. 573 k.o. X. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 244,42 EUR.

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka uveljavlja procesno kršitev, ki naj bi bila storjena zaradi neupoštevanja 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča U-I-200/09-14 in trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti 108. čl. ZPP ter tožečo stranko pozvati na popravo zahtevka. Zaradi kršitve procesnih pravil odločitev ni pravilna. Opozarja, da tožniki svoje pravice na delu, glede katerega je sodišče priposestvovanje ugotovilo, v novem postopku ne bodo mogli uveljaviti. Meni, da bi do spremembe zahtevka lahko prišlo, če bi sodišče izvedlo s strani tožeče stranke predlagan ogled in s strani tožene stranke zaradi lociranja posega predlagano postavitev izvedenca. Povzema izpovedi prič in strank ter graja izvedeno dokazno oceno. Graja zavrnitev dokaznega predloga z ogledom. Trdi, da je po zaslišanju prič in strank tožeči stranki dobro kazalo, zato razloga za skrčenje zahtevka ni bilo. Pojasnjuje, da se tožniki za tožbo prej niso odločili, ker do 13.10.2011 niso dobili pisnega opozorila, ustno pa so bili opozarjani zadnjih pet let. Pojasnjuje, da se po geodetski vzpostavitvi meje med parc. št. 577 in 573, obe k.o. X. v naravi ni nič spremenilo.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da zadošča opozorilo po 1. odstavku 286. čl. ZPP, ki so ga bili tožniki deležni na prvem naroku. Opozarja, da tožniki procesnim kršitvam v postopku pred sodiščem prve stopnje niso ugovarjali. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Tožena stranka se pritožuje zoper stroškovni del odločitve. Specificirano navaja svoje stroške in ugotavlja, da znašajo 318,72 EUR. Predlaga spremembo stroškovnega dela odločitve.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tisti del nepremičnine parc. št. 573 k.o. X., ki se obdeluje kot njiva, s strani tožeče stranke priposestvovan, ostali del te nepremičnine pa ne. Z obrazložitvijo, da priposestvovanega dela nepremičnine opisno ne more določiti, je zahtevek zavrnilo v celoti, pri tem pa opozorilo, da tožeča stranka postavitve izvedenca, ki bi ta del parcele odmeril, ni predlagala. Po toženi stranki predlagana postavitev izvedenca, ki naj bi lociral nedopusten poseg tožnikov, je bila zavrnjena, ker tožena stranka zahtevanega predujma za kritje stroškov izvedenca ni založila.

8. Tako pravna teorija (1) kot sodna praksa (2) takega postopanja ne tolerirata, ampak se zavzemata za odprto sojenje. Od razpravljajočega sodnika zahtevata, da stranki opozori na pomanjkljive trditve in dokaze, pa tudi, da stranki seznani s svojimi pravnimi stališči; vse z namenom, da se sporni predmet vsestransko razišče, materialno pravo pravilno uporabi in odločitev približa materialni resnici. Podlaga za zahtevano materialno procesno vodstvo je 285. čl. ZPP, ki pomeni omilitev razpravnega načela, ki zbiranje procesnega gradiva nalaga strankama (7. čl. ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je povsem spregledalo z 285. čl. ZPP predpisano sodnikovo aktivno vlogo v pravdnem postopku. Celó obrazložitev zavrnitve preostalih dokazov je na zadnjem naroku odreklo s pojasnilom, da bo zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena v sodbi. S takim postopanjem je bilo tožeči stranki onemogočilo, da zagotovi pogoje za ugoditev tistemu delu zahtevka, glede katerega je po ugotovitvah sodišča lastninsko pravico dokazala. Pritožniki opozarjajo, da so v teku postopka na prvi stopnji računali, da jim v postopku dobro kaže. Odločitev je formalistična in za stranki predstavlja presenečenje. Ker sodišče strank ni seznanilo s svojim stališčem o delni utemeljenosti zahtevka, je bilo tožeči stranki onemogočeno, da ponudi oz. zagotovi možnosti za vsebinsko rešitev spora. Gre za zagotovitev strokovno-tehničnih pogojev za geodetsko identifikacijo priposestvovanega dela spornega zemljišča in posledično ureditev katastrske ter zemljiškoknjižne evidence nepremičnin.

10. Kršitev 285. čl. ZPP je vplivala na odločitev, saj je zavrnitev zahtevka utemeljena z razlogom, da priposestvovanega dela nepremičnine sodišče ne more opisno določiti. Gre za relativno bistveno kršitev postopka, zaradi katere je na podlagi pritožbe tožeče stranke odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da vsebinsko odloči (354. čl. ZPP). Ugoditi je treba tudi pritožbi tožene stranke zoper stroškovni del odločitve, saj zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari pogojev za odločitev o stroških postopka ni. Odločitev o stroških postopka bo mogoča, ko bo znan uspeh strank v postopku.

11. V ponovljenem postopku mora sodišče – v primeru, da ugotovi priposestvovanje dela spornega zemljišča – omogočiti angažiranje izvedenca, ki bo ta del identificiral in izdelal elaborat, na podlagi katerega bo mogoča izdaja izvršljive sodbe. Če meni, da je nujna tudi drugačna postavitev zahtevka, mora tudi k temu tožečo stranko vzpodbuditi.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Juhart, Ude, Triva in Dika, Betetto, Galič

(2) Odločbe Ustavnega sodišča Up-312/03, Up-108/04, Up-130/04,Up-688/05; odločba Vrhovnega sodišča II Ips 152/2003 in druge.


Zveza:

ZPP člen 285.
SPZ člen 43, 43/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxMzg0