VSL sklep I Cp 900/2013
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.900.2013 |
| Evidenčna številka: | VSL0078554 |
| Datum odločbe: | 23.10.2013 |
| Senat, sodnik posameznik: | Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe |
Jedro
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju med drugim pritožnikoma naročilo, da terjatvi, ki sta ju priglasila v tem zapuščinskem postopku, uveljavljata v pravdi s tožbo, ki jo bosta vložila zoper dediče, proglašene pod točko II. sklepa o dedovanju (točka 5/III. izreka sklepa o dedovanju).
Zoper sklep sta se pritožila M. S. in Z. S.. V pritožbi navajata, da sodišče na zapuščinski obravnavi med strankami zapuščinskega postopka ni razčistilo spornega pravnega vprašanja o tem, ali obstaja terjatev zapustnikovega nečaka M. S. v višini 12.264,35 EUR s pp, kakor tudi ne spornega pravnega vprašanja o tem, ali obstaja terjatev zapustnikovega nečaka Z. S. v višini 2.000,00 EUR s pp. Pač pa je zapuščinsko sodišče prve stopnje v zvezi z omenjenima priglašenima terjatvama zapustnikovih nečakov, sedaj pritožnikov, odločilo, da bosta pritožnika morala priglašeni terjatvi uveljavljati v pravdi z ustrezno tožbo, vloženo zoper vse zakonite dediče, ne glede na dejstvo, da so njuno terjatev priznali vsi zapustnikovi dediči, razen dedinje T. K.. Po mnenju pritožnikov bi sodišče prve stopnje moralo zapuščinski postopek prekiniti, saj je med strankami zapuščinskega postopka zaradi priglašene terjatve sporen obseg zapuščine oziroma velikost dednih deležev.
Pritožba ni dovoljena.
Po Zakonu o dedovanju, v nadaljevanju ZD, zapuščina po sili zakona preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD) in dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj dalje odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD) v sorazmerju s svojimi dednimi deleži (četrti odstavek 142. člena ZD). Po uveljavljeni sodni praksi upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (143. člen ZD). Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena. Terjatve upnikov, ki jih imajo do dedičev zapustnika na sam zapuščinski postopek ne vplivajo, zaradi česar tudi prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev pritožnikov na pravdo ni bila potrebna.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnikov zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (352. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 163. členom ZD).
Stroške v zvezi s pritožbo morata kriti pritožnika sama, saj s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 163. člena ZD).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 08.01.2014
