<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1302/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1302.2012
Evidenčna številka:VSL0077746
Datum odločbe:10.04.2013
Senat, sodnik posameznik:Majda Urh (preds.), Karmen Ceranja (poroč.), Milan Mesojedec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - res iudicata - zakonske zamudne obresti

Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, in se:

- I. točka izreka sodbe ter tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77788/2010 z dne 8. 6. 2010 se v celoti, prvi odstavek navedenega sklepa o izvršbi pa v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 9.896,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2010 do plačila, razveljavijo in se tožba v tem delu zavrže.

- III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se po spremembi glasi:

„Tožnik je dolžan v 15 dneh tožencu povrniti 1.310,39 EUR stroškov postopka na prvi stopnji, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.“

II. Tožnik je dolžan v 15 dneh tožencu povrniti 1.003,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 77788/2010 z dne 8. 6. 2010 obdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka za glavnico v znesku 9.896,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 20. 5. 2010 do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 50,00 EUR (I. točka izreka). Sklep o izvršbi je za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 9.567,59 EUR za čas od 23. 1. 2010 do 19. 5. 2010 in od zneska 319,69 EUR za čas od 20. 3. 2010 do 19. 5. 2010 razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je sodišče prve stopnje toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.352,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, vse s stroškovno posledico. Navaja, da se znesek iz obračuna obresti št. 01/2009 z dne 14. 1. 2010 ne ujema z zneskom, navedenem v opominu za plačilo neporavnanih obveznosti. Sodišče je tožniku priznalo vtoževani znesek kljub takšnim odstopanjem. V predmetnem postopku tožnik vtožuje natekle in neplačane obresti za tisti znesek, ki ga je izterjeval v postopku pred Okrajnim sodiščem v Cerknici opr. št. 175143/2009, zato bi glavnica za obračun lahko bila le 66.145,53 EUR ne 84.145,35 EUR. Obračun obresti z dne 11. 3. 2010 ne upošteva, da je bilo že pred 1. 1. 2010 med strankama dogovorjeno, da se dolg toženca poravna izvensodno. S sklenitvijo dogovora med pravdnima strankama, da se dolg toženca poravna z novimi pogodbami, s katerimi so bili določeni novi roki izpolnitve obveznosti, so prenehale teči zakonske zamudne obresti. Ni res, da so iz obračunov razvidni vsi podatki za njun preizkus. Odločitev sodišča, po kateri priznava obračun obresti z dne 14. 1. 2010 od zneska glavnice 84.145,35 EUR za čas od 17. 10. 2008 do 31. 12. 2009 je v nasprotju z ugotovitvami, da je tožnica zaračunala zakonske zamudne obresti od terjatve v višini 66.145,53 EUR, ki je zapadla dne 30. 7. 2008. Sodišče je nedopustno zavrnilo predlog toženca za zaslišanje direktorja, s čimer bi toženka dokazovala svoje trditve v zvezi z ustnim dogovorom med pravdnima strankama ter je v zvezi s tem zmotno upoštevalo zgolj vsebino vloge, s katero je tožnica v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 175143/2009 umaknila predlog za izvršbo. Sodišče sploh ni ugotavljalo, ali sta se stranki dogovorili, da bo s plačilom glavnice s kompenzacijo in asignacijo dolg toženke v celoti poravnan, in je zmotno sklenilo, da iz besedila umika predloga za izvršbo to dejstvo ne izhaja. Sklenjene pogodbe so predstavljale neko vrsto poravnave. Po sklenitvi poravnave se je tožnica v nasprotju z dobro poslovno prakso in običaji ter temeljnimi moralnimi načeli odločila terjati tudi znesek zamudnih obresti, kar je predmet tega postopka. Tožena stranka še enkrat pojasnjuje, da obračuna obresti ni prejela do sklenitve poravnave. Toženka obračuna ni zavrnila, ker je bila trdno prepričana, da gre za zmoto.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Opozarja na navedbe, ki naj bi predstavljale nedopustno pritožbeno novoto in opozarja na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da dogovora o delnem odpustu dolga ni bilo. Kršitev postopka zaradi opustitve izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja bi toženec moral grajati tako, ko je sodišče razglasilo konec dokazovanja, zato je s sklicevanjem na to procesno kršitev toženec prekludiran.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in listin, glede katerih so se stranke imele možnost opredeliti v postopku na prvi stopnji, izhajajo sledeča dejstva:

- tožnik je tožencu dne 19. 7. 2008 izstavil račun št. 2212008, na podlagi katerega je predlagal izvršbo za plačilo glavnice v višini 66.145,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2008 dalje do plačila. Izvršilni postopek se je vodil pod opr. št. VL 175143/2009 sprva pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa pred Okrajnim sodiščem v Cerknici;

- pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženec dolg po računu št. 2212008 poravnal izvensodno, zato je tožnik umaknil predlog za izvršbo, Okrajno sodišče v Cerknici pa je s sklepom ustavilo izvršilni postopek;

- toženec je glavnico v višini 66.145,53 poravnal v dveh delih (s kompenzacijo in na podlagi pogodbe o asignaciji), zakonskih zamudnih obresti pa ni poravnal;

- z obračunom z dne 11. 3. 2010 in obračunom z dne 14. 1. 2010 je tožnik obračunal zakonske zamudne obresti, ki se nanašajo na nepravočasno poravnavo terjatev po računu št. 2212008 v znesku 66.145,53 in na podlagi teh dveh obračunov kot verodostojnih listin, predlagal izvršbo;

- na podlagi obračunov obresti je bil izdan sedaj obravnavani sklep o izvršbi, zoper katerega je toženec vložil ugovor ugasle terjatve. Skliceval se je na dogovor s tožnikom, po katerem naj bi toženec terjatev, ki se je izterjevala v postopku pred Okrajnim sodiščem v Cerknici pod opr. št. VL 175143/2009 poravnal izvensodno le s plačilom glavnice, plačilo obresti pa naj bi mu bil tožnik odpustil.

6. Izvršilni postopek, voden pod opr. št. VL 175142/2009, se je začel na podlagi računa št. 2212008 z dne 19. 7. 2008 kot verodostojne listine. Po tretjem odstavku 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje dva dela. Del, v katerem sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve skupaj z odmerjenimi stroški ter del, s katerim sodišče dovoli izvršbo. Kakšno naravo ima del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izhaja iz tretjega in četrtega odstavka 62. člena ZIZ. Kadar dolžnik ugovora zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi ne vloži, pridobi sklep o izvršbi v tem delu naravo izvršilnega naslova. Odločitev o dajatvenem zahtevku, da je dolžnik dolžan izpolniti zahtevano obveznost postane v takšnem primeru pravnomočna in predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik lahko predlaga ponovno izvršbo. To velja tudi za primere, kot je obravnavani, ko je bila izvršba ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo.

7. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sklep o izvršbi VL 175143/2009 postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve v višini 66.145,53 EUR za čas od 30. 7. 2008 do plačila. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega, skladno s četrtim odstavkom 62. člena ZIZ, lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti (1). Dejstva, na katera toženec v tem postopku opira svoj ugovor, pa so dejstva, ki so nastopila po izvršljivosti odločbe in lahko predstavljajo ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v morebitnem novem izvršilnem postopku.

8. O zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni mogoče začeti nove pravde. Če sodišče ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP). Ker v obravnavanem postopku tožnik vtožuje zakonske zamudne obresti od terjatve, ki je bila predmet računa št. 2212008, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Z izdajo izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, kar predstavlja kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodbo je zato pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavilo, razveljavilo pa je tudi sklep o izvršbi v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo plačilo vtoževane terjatve in tožbo na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu zavrglo.

9. Sprememba odločitve sodišča prve stopnje, je terjala tudi spremembo odločitve o stroških postopka na prvi stopnji (tretji odstavek 165. člena ZPP). Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti njene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroške toženca je pritožbeno sodišče odmerilo na 1.310,39 EUR in vključujejo nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT)) v višini 189,00 EUR, nagrado za postopek (tar. št. 3100 ZOdvT) v višini 409,50 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102 ZOdvT) v višini 378,00 EUR, potne stroške na relaciji Sežana – Ljubljana – Sežana v znesku 62,16 EUR, materialne stroške (tar. št. 6002 ZOdvT) v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20% DDV (211,73 EUR) ter sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 40,00 EUR.

10. Toženec je uspel tudi s pritožbo, zato ima na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP pravico tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 1.003,80 EUR in vključujejo nagrado za pritožbeni postopek (tar. št. 3210 ZOdvT) v višini 504,00 EUR, materialne stroške (tar. št. 6002 ZOdvT) v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20% DDV (104,80 EUR) ter sodno takso za pritožbo v višini 375,00 EUR.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prim. tretji odstavek 43. člena ZIZ.


Zveza:

ZPP člen 319, 319/2.
ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.11.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU5MTM2