VSL sklep I Cpg 1393/2012

Jedro

Blokada transakcijskega računa tožene stranke res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne.

2. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določbe 366a. člena ZPP (v zvezi s 7. alinejo drugega odstavka 366. člena ZPP) odločala sodnica posameznica. Predmet izpodbijanega sklepa je namreč odločitev o stroških postopka (plačilu sodne takse), ki ne presega 800,00 EUR.

5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko, ki je pravna oseba, plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (primerjaj 7. ter 212. člen ZPP). Stranka mora tako v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje taksno oprostitev (torej dejstva o slabem finančnem, premoženjskem in likvidnostnem stanju), in za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze oziroma le ta izkazovati s priloženo izjavo iz 12. člena ZST-1.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožene stranke oprlo na ugotovitve:

- da dolgoročna sredstva tožene stranke (530.131,00 EUR) presegajo dolgoročne obveznosti (476.385,00 EUR);

- da so kratkoročna sredstva v razmerju z dolgoročnimi sredstvi nižja za 29.716,00 EUR, pri čemer so se v primerjavi s poslovnim letom 2010 povečala za 71.121,00 EUR;

- da znaša čisti poslovni izid poslovnega leta 2011 72,00 EUR, ki skupaj s prenesenim čistim dobičkom (30.228,00 EUR) ustvarja bilančni dobiček v višini 30.300,00 EUR;

- da ima tožena stranka zalog za 56.677,00 EUR in kratkoročnih poslovnih terjatev za 539.054,00 EUR.

7. Pritožba navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje ne napada. Sklicuje se na „zastarelost podatkov“, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje (podatki iz računovodskih izkazov datirajo na dan 31. 12. 2011) in na blokado sredstev na transakcijskem računu tožene stranke.

8. Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da tožena stranka ni predložila drugih dokazil, pravilno vpogledalo v zadnje javno dostopne računovodske izkaze, t.j bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2011. Tožena stranka ob sklicevanju na zastarelost uporabljenih podatkov spregleda, da je bila sama tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme v zvezi s svojim finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem v času nastanka taksne obveznosti, pa slednjemu ni zadostila. Ob nepredložitvi drugih dokazil je torej smiselno pristala na vpogled, kot ga je pravilno opravilo sodišče prve stopnje.

9. Nadalje je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na blokado transakcijskega računa tožene stranke. Slednja res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se, kot napisano, upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Slednje taksne oprostitve, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne omogoča, saj ob upoštevanju višine taksne obveznosti (v znesku 165,00 EUR) tožena stranka razpolaga z zadostnim obsegom premoženja/sredstev, s katerim lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti (11. člen ZST-1).

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 796/2013
• VSC sklep II Ip 206/2013
• VSL sklep II Cp 909/2011