VSL sklep I Cpg 1424/2012

Jedro

V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo, čeprav je na njem zastavna pravica.

Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, sporne nepremičnine pa so bile izločene iz stečajne mase, tožeča stranka od tožene ne more več zahtevati poplačila iz premoženja, ki ni več last stečajnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki in stranskemu intervenientu njune stroške pritožbenega postopka, vsakemu v višini 2.106,82 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je zahtevala od tožene stranke, da je dolžna v stečajnem postopku ugotovljeno terjatev tožeče stranke v višini 764.241,25 EUR ločeno poplačati iz vrednosti naštetih nepremičnin (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki 5.811,24 EUR pravdnih stroškov, stranskemu intervenientu pa 5.056,34 EUR pravdnih stroškov, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje ter tudi stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Podrejeno je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Stranski intervenient je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo tožeče stranke zavrne in izpodbijan sklep potrdi ter mu prizna povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila tožba v tej zadevi vložena pred 1. 10. 2008, zato se glede na določbo 495. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) za odločanje v tej pravdi uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

7. Ločitvena pravica je pravica upnika do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja (prvi odstavek 131. člena ZPPSL). Ker gre pri ločitveni pravici v smislu določb ZPPSL za pravico do (ločenega) poplačila v stečajnem postopku, se ta lahko uveljavi le, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, v lasti stečajnega dolžnika. V stečajnem postopku se namreč ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo, čeprav je na njem zastavna pravica. Izločitev stvari iz premoženja stečajnega dolžnika kot posledica priznane izločitvene pravice nedvomno vpliva na pravico upnika do posebnega poplačila iz tega premoženja v stečajnem postopku, saj takšna izločitev premoženja preprečuje poplačilo iz tega premoženja (prim. I Cpg 976/2011).

8. Po določbi tretjega odstavka 143. člena ZPPSL izda stečajni senat v primeru, ko stečajni upravitelj prizna izločitveno pravico in te pravice ne prereka nobeden izmed upnikov, sklep o izročitvi stvari upniku. Edini vsebinski pogoj za tak sklep je torej ugotovitev izločitvene pravice (torej, da prizna to pravico stečajni upravitelj in je ne prereka kateri od upnikov). Ker je tudi sklep stečajnega senata po tretjem odstavku 143. člena ZPPSL izvršilni naslov, pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj, da o izročitvi stvari še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo, saj o istem zahtevku ne more biti odločeno dvakrat.

9. Tožeča stranka je navedla, da so pridobitelji spornih nepremičnin pravočasno prijavili izločitveno pravico. Ker niti tožena stranka ne noben drug upnik niso prerekali prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta na prvi in tretji sporni nepremičnini, zoper sklep stečajnega senata o priznanju izločitvene pravice in izročitvi nepremičnin pa tudi ni bila vložena pritožba, je prišlo do pravnomočne odločitve, da sporni nepremičnini nista del stečajne mase, kar je ovira za prodajo premoženja v stečajnem postopku, posledično pa tudi ni možno ločeno poplačilo upnika (tožeče stranke) iz tega premoženja.

10. Iz neprerekanih trditev tožene stranke, ki se skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP štejejo za priznana, nadalje izhaja, da je bila izločitvena pravica tudi glede druge sporne nepremičnine pravnomočno priznana M.. Navedeno pomeni, da tudi ta nepremičnina ne spada več v stečajno maso tožene stranke, zaradi česar tožeča stranka tudi iz tega premoženja ne more zahtevati ločenega poplačila od tožene stranke.

11. Za uspešno uveljavitev svoje terjatve bi tožeča stranka torej morala prerekati izločitveno pravico stranskega intervenienta in M. na spornih nepremičninah. Ker pa so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, sporne nepremičnine pa so bile izločene iz stečajne mase, tožeča stranka od tožene ne more več zahtevati poplačila iz premoženja, ki ni več last stečajnega dolžnika. Priznanje izločitvene pravice namreč ne pomeni samo priznanja neke stvarne ali obligacijske pravice kot podlage za izločitev stvari iz stečajne mase, ampak tudi priznanje pravice, da se stvari izločijo iz stečajne mase in izročijo upniku (prim Cpg 411/1996).

12. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo, čeprav je na njem zastavna pravica, pač pa lahko zastavni upnik zahteva poplačilo svoje terjatve iz vrednosti zastavljene stvari proti lastniku zastavljene stvari (prim. I Cpg 976/2011). V predmetnem postopku sodišče o zastavni pravici tožeče stranke, ki je temelj za uveljavljanje ločitvene pravice v stečajnem postopku, ni odločalo in tudi ni izničilo stvarnopravnih učinkov, ki jih daje zastavna pravica na nepremičnini zoper vsakokratnega lastnika.

13. Do preostalih pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo, ker za odločitev o pritožbi niso bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti toženi stranki in stranskemu intervenientu nujne stroške pritožbenega postopka. Sodišče druge stopnje jima je stroške priznalo skladno z veljavno Odvetniško tarifo, in sicer vsaki 3750 točk za sestavo obrazloženih odgovorov na pritožbo, kar upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR znaša 1.721,25 EUR, in materialne stroške v višini 34,43 EUR (13. člen OT) ter 20% DDV. Tožeča stranka mora tako toženi stranki in stranskemu intervenientu povrniti stroške tega postopka vsakemu v višini 2.106,82 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

16. Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom tega sklepa in iztekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (primerjaj 313. člen ZPP). Višje sodišče je zato na podlagi 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP naložilo tožeči stranki plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke in stranskega intervenienta v roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa brez zamudnih obresti, po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cpg 309/2018
• VSK sodba Cpg 160/2016
• VSL sklep Cst 153/2015