VSL sklep I Cpg 1286/2012

Jedro

Po določilu četrtega odstavka 324. člena ZPP v obrazložitvi sodišče navede zahtevke strank in med drugim njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo. In prav to je v vlogi z dne 2. 3. 2011 storila tožeča stranka, tožbenega zahtevka pa ni postavila.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijani 2. točki spremeni tako, da se tožba v tem delu zavrže.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Postopek do izdaje izpodbijane sodbe

1. V ponovnem sojenju je bil predmet spora le še tožbeni zahtevek na plačilo civilne kazni. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje s sodbo VII Pg 591/2010-5 z dne 13. 5. 2010 med drugim ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo civilne kazni „v višini mesečnega nadomestila za javno priobčevanje fonogramov po tarifi tožeče stranke, ki ustreza načinu in obsegu priobčevanja fonogramov, povečanega do 200% v višini, ki jo bo določilo sodišče, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Ta del sodbe je pritožbeno sodišče na pritožbo tožeče stranke s sklepom I Cpg 1371/2010 z dne 16. 12. 2010 razveljavilo in (1) zadevo v tem obsegu ter (2) glede odločitve o stroških postopka vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V novem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo tožečo stranko, naj tožbo popravi tako, da opredeli svoj zahtevek na plačilo civilne kazni skladno z določilom prvega odstavka 180. člena ZPP. Na ta poziv je tožeča stranka odgovorila z vlogo z dne 2. 3. 2011. V V. točki te vloge je predlagala, „naj sodišče civilno kazen določi v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 168. člena ZPP, pri čemer naj kot osnovo za določitev upošteva skupni znesek mesečnih nadomestil, ki je bil pravnomočno dosojen v plačilu toženi stranki v 2. točki izreka sodbe VII Pg 591/2010 z dne 13. 5. 2010, torej 280,56 EUR ter ta znesek poveča za 200%. Kot obdobje kršitve naj sodišče upošteva čas od vključno 1. 4. 2006 (ko je bil pri toženi stranki ugotovljen začetek uporabe varovanih del) do vključno meseca julija 2008, torej osemindvajset mesecev“.

Izpodbijana sodba

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh plačati tožeči stranki 20,04 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (1. točka izreka, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške, vendar ni navedlo, koliko teh stroškov (3. točka izreka). Kot izhaja iz obrazložitve te sodbe (zadnji odstavek na tretji strani sodbe) je sodišče prve stopnje štelo, da je zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, saj je tožeča stranka natančno navedla, kako naj sodišče izračuna višino civilne kazni. Koliko pravdnih stroškov je tožeča stranka po mnenju sodišča prve stopnje utemeljeno priglasila, pa je pojasnilo v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijane sodbe.

Pritožba tožeče stranke in odgovor tožene

4. Proti zavrnilnemu delu sodbe se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbene razloge „kršitev določil postopka ter napačne uporabe materialnega prava“ in predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče „tožeči stranki prisodi civilno kazen ob upoštevanju skupnega zneska vtoževanih mesečnih nadomestil in tudi pravdne stroške, obenem pa tožeči stranki prizna pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka, ki ga bo sodišče določilo za poravnavo teh stroškov, do dne plačila“.

5. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

6. Pritožba je utemeljena.

K odločitvi o pritožbi proti 2. točki izreka

7. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba med drugim obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev ter dejstva, na katere tožnik opira svoj zahtevek. Če vsega tega nima, je tožba nepopolna. Zato mora sodišče tožečo stranko pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge, kot je bilo že pojasnjeno v sklepu I Cpg 1371/2010.

8. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, naj opredeli svoj zahtevek skladno z določilom prvega odstavka 180. člena ZPP, je pooblaščenec tožeče stranke prejel 24. 2. 2011 (povratnica je pripeta pri listovni številki 35). Sodišče ga je k dopolnitvi tožbe pozvalo ob sklicevanju na določilo prvega odstavka 108. člena ZPP, ki govori o nerazumljivih vlogah in o vlogah, ki ne vsebujejo vsega, kar je potrebno, da se lahko obravnavajo. Zato je tožeča stranka, ki ima kvalificirano zastopanje po odvetniku, nedvomno lahko pričakovala zavrženje tožbe, če ne bo ravnala skladno s pozivom sodišča. Po določilu petega odstavka 180. člena ZPP namreč sodišče tožbo zavrže, če je tožeča stranka v danem roku ne popravi tako, da ima določen zahtevek.

9. Po določilu prvega odstavka 324. člena ZPP mora sodba imeti uvod, izrek obrazložitev ter pravni pouk. Kot izhaja iz določila tretjega odstavka tega člena, izrek sodbe obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznim zahtevkom tožeče stranke, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve ali pa jih zavrne. Po določilu četrtega odstavka tega člena, v obrazložitvi sodišče navede zahtevke strank in med drugim njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo. In prav to je v vlogi z dne 2. 3. 2011 storila tožeča stranka, tožbenega zahtevka pa ni postavila. Da sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, je predpisano v prvem odstavku 2. člena ZPP. ZPP torej sodišču ne daje podlage za oblikovanje tožbenega zahtevka iz trditvene podlage tožeče stranke, kot je to v izpodbijani sodbi storilo sodišče prve stopnje, pa če tudi meni, da je iz trditev tožeče stranke popolnoma jasno, kaj tožeča stranka želi.

10. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP in tožbe ni zavrglo, je to storilo pritožbeno sodišče. Pritožbi je torej ugodilo in upoštevajoč v 8. in 9. točki tega sklepa citirana določila ZPP, zavrnilni del sodbe spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.

K odločitvi o pritožbenih stroških

11. Ker je uspela tožeča stranka v pritožbenem postopku samo navidezno, saj s svojim zahtevkom ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. To odločitev je oprlo na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Odgovor pritožbenega sodišča na pritožbo proti 3. točki izreka

12. V sodni odločbi postane pravnomočen le izrek. V izreku izpodbijane sodbe ni navedeno, koliko stroškov mora plačati tožena stranka tožeči strani. Ocena v obrazložitvi zato pravdnih strank ne veže. Tožeča stranka je sicer predlagala, naj opisano vrzel sodišče prve stopnje odpravi s popravnim sklepom, rekoč, da v kolikor bo to storilo, „tožeča stranka v tem delu ne bo vztrajala pri pritožbi.“ Pritožbeno sodišče pa meni, da bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bi v nadaljevanju postopka izdalo dopolnilni sklep. Le tako bi tožena stranka ohranila svojo pravico do pritožbe na odločitev o pravdnih stroških.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 726/2009
• Sklep I Up 8/2008
• VSC sklep Kp 117/2003