VSL sklep I Cp 566/2013

Jedro

Ker je RS postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, se pritožba neutemeljeno sklicuje na drugačno dejansko stanje vpisov v zemljiški knjigi.

Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je podala RS, ki se ji je na aktivni strani naknadno pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja RS , zato je napačna ugotovitev sodišča, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in posledično tudi odločitev glede zastaranja.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne, pritožbi drugega predlagatelja pa se delno ugodi in se izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (ki se nanaša na zastaranje) razveljavi ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostanku se zavrne tudi pritožba predlagatelja in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vsebino zakupne pogodbe med nepravdnima strankama. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper sklep se pritožujeta druga predlagajoča stranka in nasprotni udeleženec.

Druga predlagajoča stranka se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sklep izpodbija v zavrnilnem delu. Navaja, da predlog, v delu, ki ga je sodišče zavrnilo, ni zastaran. Iz spisa izhaja, da RS ni nastopala kot intervenient na strani predlagajoče stranke, ampak kot stranka sama. Parcele, ki jih je sodišče izvzelo iz obračuna zakupnin za vsa leta, je nasprotni udeleženec sam navedel v vlogi z dne 31. 3. 1994 za dodelitev zemljišč v zakup. Sodišče je pri določanju zakupnine glede obsega zemljišč v celoti upoštevalo predloge in podatke predlagajoče stranke, z izjemo parc. št. 848, 848/4 in 848/5 vse k.o. X. Neobrazloženo je spremenilo višino zakupnin za obdobje od leta 1999 do leta 2008, ko je namesto tekočih letnih najemnin iz veljavnih in predloženih cenikov napravilo samo obračune po ceniku iz leta 1999. Zakaj je sodišče uporabilo drugačen kriterij, kot pri ostalih obdobjih, ni znano. Sklep ima take pomanjkljivosti, da se glede spremenjene višine zakupnine za čas od 1999 do 2008 ne da preveriti, napačno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje glede izločenih nepremičnin parc. št. 848, 848/4 in 848/5 vse k.o. X. Posledično je uporabljeno tudi napačno materialno pravo.

Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da še vedno ni jasno, kdo je aktivno legitimiran v tem postopku. V izpodbijanem sklepu sta še vedno navedeni dve predlagajoči stranki – RS. in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Navodilo višjega sodišča prvostopenjskemu sodišču je bilo, da se bo moralo opredeliti do navedb v zvezi z višino zakupnine. Izpodbijani sklep določa, da je pomembno dejansko stanje v naravi. Nasprotna udeleženka je opozorila, da je dejansko stanje zemljišč, ki so predmet zakupne pogodbe spremenjeno in kot taka ne morejo biti dana v zakup. Parcele so delno zaraščene z gozdnim drevjem. Dejanska raba je potrjena z orto foto posnetki, ki se jih da zlahka ugotoviti z ogledom na terenu. Nepremičnine, ki so predmet zakupne pogodbe, ne ustrezajo katastrski kulturi in razredu, kot jih je opredelila predlagajoča stranka. Določene parcele niso več kmetijska zemljišča, marveč pozidana zemljišča. Nekatere parcele so tudi vodna zemljišča. Parcele, ki se nahajajo v k.o. X, in sicer parc. št. 633, 642/2, 644/2, 992/1, 994, 995, 1000, 1017, 1019 in 1023, so vpisane v zemljiški knjigi kot last Občine Šmartno pri Litiji. Vse te parcele so vključene v zakupno pogodbo. To je v nasprotju s stališčem sodišča do parcel 848/5, 848/4 in 848/2 vse 1847 k.o. X. Te parcele so last nasprotnega udeleženca in so še sedaj vodene kot travnik. V resnici pa so že vrsto let odlagališče odpadkov. Te parcele je sodišče izvzelo iz seznama. V 4. členu pogodbe je določeno, da se bodo v zakup vzeta zemljišča uporabljala kot kmetijske površine. Določeno je tudi, da zakupnik brez pisnega soglasja zakupodajalca ne bo posegal v gozdno drevje, ki raste na kmetijskih zemljiščih. To določilo je nesmiselno in v nasprotju z zakupno pogodbo. Oseba, ki je zakupodajalec, mora biti tudi lastnik nepremičnine, ki jo oddaja v zakup. Obe predlagajoči stranki nista lastnici nepremičnin.

Pritožba je bila vročena predlagateljema, ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, pritožba druge predlagajoče stranke pa je delno utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče se je v nasprotju s pritožbenimi navedbami nasprotnega udeleženca opredelilo do spornega lastništva zemljišč, ki so predmet zakupne pogodbe in se oprlo na pravilno materialnopravno podlago. Višje sodišče pa je o tem zavzelo stališče in ga pojasnilo v razlogih sklepov z dne 15. 6. 2011 (list. 171 do list. 175) in z dne 29. 2. 2012 (list. 210 do list. 214) in se nanje sklicuje. Sporna zemljišča so postala last RS z uveljavitvijo ZZad (1), ki je začel veljati 28. 3. 1992. Glede na to je izključeno, da bi tista kmetijska zemljišča, pri katerih sta v zemljiški knjigi kot lastnici vpisani Občina Litija oziroma Občina Šmartno ob Paki, ob lastninjenju na podlagi 14. člena ZSKZ (2) dejansko postali lastnici (in ne RS). Pritožbene navedbe so zato v tem delu neutemeljene. Ker je RS postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, se pritožba neutemeljeno sklicuje na drugačno dejansko stanje vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeni očitek, da ni mogoče ugotoviti drugačnega lastninskega stanja od tistega, ki izhaja iz zemljiške knjige, pred zaključkom postopkov, v katerih RS. zahteva priznanje lastninske pravice, je neutemeljeno. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče drugače obravnavalo parc. št. 848/5, 848/4 in 848/2 vse 1847 k.o. X. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da gre za odlagališča odpadkov, kar je splošno znano. Sodišče je tudi zato te parcele izvzelo s seznama. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je dejansko stanje zemljišč, ki so predmet zakupne pogodbe, spremenjeno, in kot taka ne morejo biti dana v zakup. Nasprotna udeleženka ne zatrjuje, da teh zemljišč ne bi uporabljala, ampak zatrjuje drugačno dejansko stanje, ki pa očitno ni tako, da jih nasprotna udeleženka ne bi imela v zakupu. Prvostopenjsko sodišče se je v razlogih sklepa opredelilo do navedb glede neustreznosti katastrskih kultur in razredov in navedlo, da nasprotna udeleženka za ta zemljišča ni predložila drugačnih uradnih katastrskih podatkov, zato je prvostopenjsko sodišče po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je upoštevalo sezname, s katerimi je razpolagalo. Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se nanje sklicuje. Pritožbene navedbe glede 4. in 5. člena zakupne pogodbe so pritožbene novote in so kot take nedopustne, vendar tudi sicer na pravilnost odločitve ne vplivajo. Sodišče je glede zemljišč, kulture in katastrskih razredov svojo določitev dovolj argumentiralo.

Glede določanja višine zakupnine je imelo prvostopenjsko sodišče na razpolago cenike zakupnin za leta od 1996 do 2012, ki so bili predloženi s strani nasprotne udeleženke in jih je sprejel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sodišče je upoštevalo kvadraturo zemljišč, kulturo in katastrske razrede v skladu s cenikom zakupnin za kmetijska zemljišča za posamezna obdobja in ugotovilo zakupnine za posamezna leta. Vendar druga predlagajoča stranka seznama parcel za leto 1998 ni dostavila, zato je sodišče zakupnino za leto 1998 izračunalo po seznamov in ceniku za leto 1997 (saj za leto 1998 ni imela vseh podatkov, tč. 15 sklepa). Prav tako druga nasprotna udeleženka ni predložila seznama parcel za leto 2000 do 2007. Način izračuna, ki ga je nato napravilo sodišče je razviden iz 17. točke sklepa in ni konkretizirano izpodbijan, sodišče pa je izračun napravilo tako, da je ugotovilo, koliko zemljišč je uporabljala v tem obdobju nasprotna udeleženka v primerjavi z letom 1999 (obdobje, ko so seznami bili predloženi) in nato upoštevalo tudi zakupnino za to isto obdobje (ko je imelo sodišče vse podatke za izračun). Način izračuna prvostopenjskega sodišča je logičen in preverljiv, zatrjevana kršitev pa ni podana.

Utemeljeno pa se pritožuje druga predlagajoča stranka v delu, ko je sodišče zavrnilo njen zahtevek zaradi zastaranja. Prvostopenjsko sodišče je zmotno štelo, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in da je zato ugovor zastaranja, ki ga je podala nasprotna udeleženka, utemeljen. Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je podala RS, ki se ji je na aktivni strani naknadno pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja RS (pripr. vloga na l. št. 12), zato je napačna ugotovitev sodišča, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in posledično tudi odločitev glede zastaranja.

Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (3)), pritožbi druge predlagajoče stranke pa delno ugodilo in izpodbijani sklep delno razveljavilo ter v razveljavljenem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). V preostanku pa je pritožba nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških ima podlago v 35. členu ZNP (4), po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Sicer pa je druga predlagateljica uspela le z neznatnim delom pritožbe, nasprotni udeleženec pa s pritožbo ni uspel.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Zakon o zadrugah; Ur. l. RS, št. 13/92 in naslednji.

(2) Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov R. S., Ur. l. RS št. 10/93.

(3) Zakon o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/1999 in naslednji.

(4) Zakon o nepravdnem postopku; Uradni list SRS št. 30/1986 in naslednji.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 200/2014
• UPRS sodba II U 505/2013
• VSL sodba I Cp 682/2003