VSL sklep I Cp 852/2013

Jedro

Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se N., d.d., do pravnomočnosti zaključenega nepravdnega postopka prepovedalo vsako razpolaganje z denarnimi sredstvi na računu J. P. M..

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda. Navaja, da je predlagala izdajo začasne odredbe zaradi varovanja pravic in koristi J. P. M., hkrati pa tudi zato, da predlagateljici ne bi nastala škoda, ki bi jo s svojim nezavednim in nepremišljenim ravnanjem brez vedenja o posledicah posameznih odločitev povzročila nasprotna udeleženka. Ta je razpolagala z vsemi sredstvi, ki jih je imela na računu pri N., d.d., pri čemer ne zna pojasniti, kje navedena sredstva so. Na omenjeni račun je prihajala tudi pokojnina nasprotne udeleženke, ki zadošča le za poplačilo polovice računa za oskrbo v domu, v katerem se J. P. M. nahaja. V pogodbi za domsko oskrbo je določeno, da je strošek mesečne domske oskrbe, če ga nasprotna udeleženka ne bi mogla pokriti sama iz lastnih sredstev, dolžna pokriti predlagateljica. Pokojnina nasprotne udeleženke znaša 674,32 EUR, mesečna oskrbnina pa 1.163,38 EUR. Poleg tega je potrebno plačati še dodatne stroške (frizer, masaža, kava). Ker se sredstva na računu nasprotne udeleženke odlivajo neznano kam, predlagateljici nastaja škoda s pokrivanjem domske oskrbe. Zaključek sodišča, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala, je glede na navedeno napačen, predlagana začasna odredba pa utemeljena skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Hkrati omenjena začasna odredba predstavlja tudi varovanje koristi nasprotne udeleženke. Sodišče je odločilna dejstva in okoliščine ugotovilo napačno, zato je napačno uporabilo določbe ZIZ. Napačen je tudi zaključek sodišča, da ZZZDR ne pozna instituta začasne odredbe. V družinskih zadevah lahko sodišče celo po uradni dolžnosti izda začasno odredbo. V konkretnem primeru sicer res ne gre za spor med predlagateljico, ki je hči nasprotne udeleženke, in nasprotno udeleženko, gre pa za zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov preživljanja ter je tudi iz tega razloga predlog predlagateljice utemeljen. Začasna odredba bi lahko zavarovala sredstva nasprotne udeleženke za čas do postavitve začasnega skrbnika, saj postopek postavitve na CSD traja več mesecev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri uporabi določil ZIZ izhajalo iz napačnih izhodišč. Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, temveč ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Po stališču sodne prakse je tudi v takih primerih možna izdaja takoimenovane regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja do pravnomočnega zaključka postopka (primerjaj tudi odločitev Ustavnega sodišča RS Up 275/97). Bistvo regulacijske začasne odredbe je tako v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe, pri čemer pravno podlago za njeno izdajo predstavljajo določbe ZIZ o zavarovanju nedenarne terjatve. Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno nepravilno uporabilo določilo 272. člena ZIZ, zaradi česar ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev. Zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje presoja, ali je podana verjetnost terjatve v smislu 44. člena ZNP ter ali obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo v skladu z 272. členom ZIZ. Pri tem naj upošteva, da gre za varstvo obstoječega stanja v korist nasprotne udeleženke in ne predlagateljice. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se pritožba neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z izdajo začasnih odredb. Čeprav sta nasprotna udeleženka in predlagateljica v razmerju mati – hči, pa določila postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki zanju ne veljajo, saj se uporabljajo le za spore o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok ter polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (drugi odstavek 406. čelna ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.10.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 972/2015
• VSL sklep II Cp 2674/2012
• VSL sklep I Cp 3198/2012