VSL sklep I Cp 650/2013

Jedro

Toženec je v pravdi P 2034/2008-II dokazal, da tožnica ni sklenila odplačne pogodbe z zapustnico in da zato mora zaradi prikrajšanja nujnega deleža vrniti v zapuščino ¼ stanovanja. Tožnica pa je v citiranem postopku zatrjevala, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila z odplačno pogodbo, ki jo je sklenila z zapustnico. Iz obrazložitve sodbe P 2034/2008-II izhaja, da sodišče ni upoštevalo „pripomb“ tožnice, da je v stanovanje vlagala, kar pomeni, da o zahtevku (ugovoru) tožnice o vlaganjih v stanovanje, ki je predmet zapuščinskega postopka, še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo.

Pravnomočnost pravdne zadeve P 2034/2008-II bi bila ovira za meritorno odločanje v tej pravdi le tedaj, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. V tekoči pravdi pa tudi ne gre (v celoti) za zahtevek, ki bi bil v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže, ker je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2034/2008-II že odločeno, da se del darila, ki ga je prejela tožnica(1) vrača v zapuščinsko premoženje, zaradi dopolnitve nujnega deleža toženca(2), zato nasprotni zahtevek s katerim tožnica od sodišča znova zahteva, da odloči o tem v zapuščino vrnjenem delu darila ni dopusten, saj gre za pravnomočno razsojeno zadevo.

2. Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka in v nadaljevanju navaja, da toženec ni odgovoril na tožbo, zato je prvo sodišče presojalo ali so izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo, pri čemer je ugotovilo, da naj bi bilo o postavljenem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno. Tožnica meni, da v konkretnem primeru ne gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj v postopku II P 2034/2008 ni vložila nasprotne tožbe za izločitev dela zapuščine v korist potomcev na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju(3). Tožnica je živela v stanovanju s pokojno deset let, s tožbo na podlagi 32. člena ZD pa zahteva, da se iz premoženja zapustnice, ki je bilo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2034/2008 z dne 25. 3.2010 vrnjeno v zapuščino, izloči del, ki ustreza prispevku tožnice k povečanju vrednosti zapustničinega premoženja in sicer vlaganj, ki jih je opravila po sklenitvi darilne pogodbe z dne 22. 11. 1996. Tak tožbeni zahtevek lahko tožnica uveljavlja le do zapuščine in tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunanju nujnega deleža. Odločeno je bilo le o vračilu darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža in sicer ¼ stanovanja, kar pa ni ovira, da ne bi tožnica naknadno zahtevala izločitev dela zapuščine na podlagi 32. člena ZD. Tožbeni zahtevek tožnice ni v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, saj utemeljenost zahtevka za vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža še ne izključuje utemeljenosti zahtevka za izločitev dela zapuščine v korist potomcev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2034/2008-II z dne 25. 3. 2010 je bilo razsojeno, da mora tožnica v zapuščino vrniti darilo in sicer ¼ stanovanja, zaradi dopolnitve nujnega deleža toženca, ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na stanovanju na podlagi darilne pogodbe, ki jo je z zapustnico sklenila dne 22. 11. 1996. Tožnica v tekoči pravdi v tožbi zatrjuje, da je s pokojno živela skupaj v stanovanju in od leta 1996 vlagala v stanovanje v višini 32.000,00 EUR, zato zahteva, da v zapuščino ne sodi 34,13 % od ¼ stanovanja in da se navedeno premoženje v deležu 3413/10000 izloči iz zapuščine. V pritožbi dodatno pojasnjuje, da je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju.

5. Na podlagi 32. člena ZD ima potomec, ki je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se mu iz zapustnikovega premoženja(4) izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež. Tak zahtevek na izločitev ni dednopravne narave, ki pa se upošteva v zapuščinskem postopku, če ga potomec uveljavlja, če pa ga v zapuščinskem postopku ne uveljavi, ga lahko uveljavi v pravdi, tudi če je sodeloval v zapuščinskem postopku v okviru splošnih (in ne dednopravnih) zastaralnih rokov. Običajno se že pred izračunom nujnega deleža izloči pasiva, med katero spada tudi premoženje, ki ga je zapustnik pridobil s pomočjo potomca, kot ga opredeljuje 32. člen ZD, kar pa ne pomeni, da je potomec izgubil pravico, da uveljavi takšen zahtevek tudi kasneje v zapuščinskem postopku.

6. Toženec je v pravdi P 2034/2008-II dokazal, da tožnica ni sklenila odplačne pogodbe z zapustnico in da zato mora zaradi prikrajšanja njegovega nujnega deleža vrniti v zapuščino ¼ stanovanja. Tožnica je v citiranem pravdnem postopku zatrjevala, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila z odplačno pogodbo, ki jo je sklenila z zapustnico. Iz obrazložitve sodbe P 2034/2008-II pa izhaja, da sodišče ni upoštevalo „pripomb“ tožnice, da je v stanovanje vlagala, kar pomeni, da o zahtevku (ugovoru) tožnice o vlaganjih v stanovanje, ki je predmet zapuščinskega postopka, še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo.

7. Pravnomočnost pravdne zadeve P 2034/2008-II bi bila ovira za meritorno odločanje v tej pravdi le tedaj, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. V tekoči pravdi pa tudi ne gre (v celoti) za zahtevek, ki bi bil v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno (5). Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo pravnomočno odločeno.

8. Pritožba je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku(6)).

9. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-----------------

(1) V tem postopku;v pravdni zadevi P 2034/2008-II kot toženka.

(2) V tem postopku; v pravdni zadevi P 2034/2008-II kot tožnik.

(3) V nadaljevanju ZD.

(4) Ne iz premoženja potomca; tožnica trdi, da je vlagala v stanovanje po sklenitvi darilne pogodbe.

(5) Tožencu bo ne glede na uspeh v tekoči pravdi pripadal nujni delež na zapuščini.

(6) V nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

16.12.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2594/2015
• VDSS sklep Psp 91/2011
• VDSS Sklep Pdp 218/2021