VSL sklep I Cp 608/2013

Jedro

Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena ZNP mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje.

2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. V pritožbi povzema potek in vsebino postopka pred sodiščem prve stopnje. Ustavitvi postopka razmejitve med parcelama št. 102 in 103/2, obe k.o. x. B., ter parcelo št. 460/11 k.o. y. ne nasprotuje. Vztraja pa pri sodni določitvi meje med parcelama št. 100/2 in 104/2 ter parcelama št. 102 in 103/2, vse k.o. x., ker udeleženca J. B. in M. F. ne soglašata s postavljenimi mejniki in potekom meje, kot jo je označil geodet na mejni obravnavi 24. 10. 2006.

3. Nobeden od udeležencev na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da pritožničine navedbe v postopku ne zadoščajo za vsebinsko odločanje o predlagani ureditve meje. Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.

6. Pritožnica je tudi potem, ko jo je sodišče v sklepu z dne 12. 4. 2011 posebej opozorilo, kaj mora vsebovati predlog, vztrajala pri razlogih, ki jih je v svojem predlogu navedel prvotni predlagatelj J. B., medtem ko sama ni niti zatrjevala, da je meja med zemljišči, ki so bila zajeta z njegovim predlogom, zanjo sploh sporna. Potemtakem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.

7. Pritožnica s pritožbeno trditvijo, da je parcelna meja v posameznih navedenih točkah „v naravi sporna in fizično ni določena“, drugačne odločitve ne more doseči. Sodeč po njenih navedbah v tem postopku, očitno soglaša s katastrsko mejo, kot jo je označil geodet na mejni obravnavi. Njena trditev, da meja fizično ni določena, pa predstavlja tudi neupoštevno pritožbeno novoto, saj bi jo pritožnica mogla in morala uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1789/2019
• VSL sklep II Cp 2735/2016
• VSL sklep I Cp 1697/2014