VSL sklep I Cp 894/2013

Jedro

Tožnik, ki je zoper prvega toženca naperil zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, verjetnosti te svoje terjatve ni izkazal. Prvi toženec je sporno nepremičnino prodal toženkama, ki sta že pred tožbo predlagali vknjižbo svoje lastninske pravice. Potemtakem je prvi toženec že izčrpal svojo pravico razpolaganja, zato predlagana prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine glede prvega toženca ne bi imela nobenega smisla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo, ki naj bi tožencem do pravnomočne odločitve v tej pravdi prepovedala odtujitev in obremenitev sporne nepremičnine – trisobnega stanovanja v 1. nadstropju levo s pomožnimi prostori v stanovanjski stavbi na … .

2.Tožnik v pritožbi predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pri tem se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Poudarja, da poleg ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe s tožbo terja tudi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Začasna odredba zato ni namenjena le začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. Res je kot lastnik nepremičnine še vedno vpisan prvi toženec, vendar je bila že predlagana vknjižba za drugi dve toženki. Če bo do te prišlo, bo tožnik ustrezno modificiral svoj tožbeni zahtevek, začasno odredbo pa je moral predlagati zoper vse tri tožence. V vsakem primeru bo zemljiškoknjižno sodišče zaznamovalo predlagano prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine le proti njenemu zemljiškoknjižnemu lastniku. Sicer pa izbrisno tožbo lahko vloži tudi tisti, ki ima šele obligacijsko pravico. Prvi toženec je že dvakrat prodal sporno nepremičnino in lahko se zgodi, da bo to storil še tretjič. Toženci so s svojim nemoralnim ravnanjem v največjem možnem obsegu posegli v tožnikovo ustavno pravico do lastninske pravice. Nasprotno pa drugi in tretji toženki zaradi začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ker objekt uporabljata za potrebe gostinstva. Sodišče tudi ni upoštevalo splošno znanega dejstva, da zaradi gospodarske recesije ni izključena možnost začetka stečajnega postopka nad drugo in tretjo toženko. Ker se ni opredelilo do tožnikovega celotnega trditvenega in dokaznega gradiva, je zagrešilo še absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3.Toženci v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Navajajo, da pogodba iz leta 1988 nikoli ni stopila v veljavo, ker je ni odobrilo pristojno pravobranilstvo, podpis prodajalca pa ni bil overjen. Z začetkom stečajnega postopka nad prvim tožencem je sporna nepremičnina prešla v stečajno maso, tožnik pa svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, zato je ta ugasnila. Ker tožnikova terjatev ni verjetno izkazana, do predlaganega zavarovanja z začasno odredbo ni upravičen.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in razumljiv, prav takšna pa je tudi njegova obrazložitev, tako da je sklep vsekakor mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje torej ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka, niti kakšne uradoma upoštevne kršitve te vrste. Pri odločitvi je upoštevalo vse bistvene tožnikove trditve in dokaze, vendar ti tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo za predlagano zavarovanje.

6.Tožnik, ki je zoper prvega toženca naperil zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, verjetnosti te svoje terjatve ni izkazal. Prvi toženec je sporno nepremičnino prodal toženkama, ki sta že pred tožbo predlagali vknjižbo svoje lastninske pravice. Potemtakem je prvi toženec že izčrpal svojo pravico razpolaganja, zato predlagana prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine glede prvega toženca ne bi imela nobenega smisla. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na ugovor, ki ga je vložil v zemljiškoknjižnem postopku. Tožnikov pravni položaj ne bi bil nič boljši, tudi če bi se toženkama predlagana vknjižba izjalovila in bi prvi toženec ostal vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik sporne nepremičnine. Nad prvim tožencem je bil namreč že pred tožbo uveden stečaj, tožnik pa niti ne navaja, da je terjatev, ki jo v tej pravdi uveljavlja zoper prvega toženca, prijavil v stečajnem postopku. Zatrjevana tožnikova terjatev je torej z opustitvijo njene prijave v stečaju prenehala, zato tožnik s tožbo zoper prvega toženca ne more uspeti. Za zavarovanje tožnikove terjatve v razmerju do prvega toženca torej ni izpolnjen zakonski pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožbeno sklicevanje na nemoralnost toženčevega ravnanja in tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine je ob neizkazani verjetnosti tožnikove terjatve odveč.

7.Pravilno pa je tudi materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji niti za ureditveno začasno odredbo v razmerju do drugih dveh toženk. Tožnik ni izkazal, da nameravata toženki v prihodnosti sporno nepremičnino sploh obremeniti ali odtujiti. Tako ni podlage za sklepanje o tem, da mu grozi konkretna, nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda oziroma takšna nevarnost, zaradi katere bi sodno varstvo ostalo brez pomena. Ker izdaja ureditvene začasne odredbe terja restriktiven pristop, ni dovolj pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da bi toženkama z začasno odredbo nastala le neznatna ali sploh nikakršna škoda. Enako velja za pritožbeno trditev o splošno znani gospodarski recesiji in s tem povezano možnostjo začetka stečajnega postopka nad toženkama. Za povrh gre za pritožbeno novoto, sicer pa je tudi splošno znana dejstva treba (pravočasno) zatrjevati. Predlagana začasna ureditev spornega pravnega razmerja torej ni potrebna.

8.Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9.Tožnik, ki je s pritožbo propadel, do povračila stroškov zanjo ni upravičen. Toženci stroškov za odgovor na pritožbo niso priglasili (odgovor, ki so ga posredovali sodišču prve stopnje, je imel le 5 listov in ne vsebuje stroškovnega zahtevka).

Datum zadnje spremembe:

12.09.2013

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 389/2009
• VSL sklep II Cp 2959/2011
• VSM sklep I Cp 1368/2016