<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1402/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1402.2012
Evidenčna številka:VSL0076510
Datum odločbe:09.04.2013
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - procesna predpostavka za vložitev izrednega pravnega sredstva

Jedro

Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi RS ni človekova pravica, ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedenih ustavnih določb z določbami 86. člena ZPP ne more priti.

Tožnik ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je sodišču kasneje sporočil, da navedenega izpita nima. Zaradi navedenega skladno s 86. členom ZPP izrednih pravnih sredstev ne more vlagati sam. Ker pa revizije in tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni vložil niti po pooblaščencu, ki je odvetnik, je prvostopenjsko sodišče revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

II. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 3. 4. 2012 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1137/2011 z dne 1. 2. 2012 (I. točka izreka) in tožbo z dne 26. 7. 2012 za razveljavitev sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 104/2001 z dne 19. 5. 2005 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi očitnega kršenja njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Ustave Republike Slovenije ter Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, postopek prekine, tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku da v presojo ustavnosti, razreši predhodno vprašanje v zadevi št. Up 983/12 ali prekine postopek in izpodbijani sklep v celoti odpravi, podredno pa razveljavi. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja protiustavnost določb tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP s predlogom, da naj pritožbeno sodišče predmetni postopek prekine in pri Ustavnem sodišču sproži postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih določb ZPP. Meni namreč, da navedeni določbi kršita njegove človekove pravice iz 8., 14., 15., 22., 23., 25., 35. in 50. člena Ustave RS in 6., 13. in 14. člen Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je o tovrstni pobudi za oceno ustavnosti za pritožnika spornih določb Ustavno sodišče že odločalo in z odločbo U-I-137/00-21 z dne 10. junij 2004 pobudo zavrnilo. Ustavno sodišče je glede 15. in 23. člena Ustave RS zavzelo stališče, da pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi RS ni človekova pravica, ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedenih ustavnih določb z določbami 86. člena ZPP ne more priti. Ocenilo je še, da izpodbijana določba velja za vse, ki so v položaju, da vložijo izredna pravna sredstva in za vse enako, zato tudi ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave RS. Ker je dostopnost izrednih pravnih sredstev pomembna kakovost sodnega varstva, ki mora biti dejansko in učinkovito, bi se lahko zastavilo vprašanje neskladnosti z 22. členom Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic, če bi bilo zaradi (odvetniških) stroškov nekaterim nedostopno. Vendar pa Zakon o brezplačni pravni pomoči zagotavlja dostopnost do sodstva premoženjsko šibkim strankam, ki ne bi zmogle stroškov sodnega postopka (tudi odvetniških) brez škode za svoje socialno stanje in stanje njihovih družin tudi za izredna pravna sredstva v pravdnem postopku. Iz navedenega zato izhaja tudi, da z določbo 86. člena ZPP ni kršena pravica do socialne varnosti iz 55. člena Ustave RS in 35. člena Ustave RS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

6. Razlogi Ustavnega sodišča RS v zgoraj citirani odločbi tako v celoti dajejo odgovor tudi na zatrjevane kršitve določb 6., 13. in 14. čelna Evropske konvencije o človekovih pravicah o pravici do poštnega sojenja, pravici do učinkovitega pravnega sredstva in prepovedi diskriminacije.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik na podlagi zatrjevane neustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP izpeljuje oziroma utemeljuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. ter 224., 274., 340. in 341. členov ZPP.

8. ZPP v tretjem in četrtem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo izredni pravni sredstvi, in sicer revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki ju je vložil sam tožnik, ker ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je sodišču kasneje sporočil, da navedenega izpita nima. Zaradi navedenega skladno s 86. členom ZPP izrednih pravnih sredstev ne more vlagati sam. Ker pa revizije in tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni vložil niti po pooblaščencu, ki je odvetnik, je prvostopenjsko sodišče revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno s 350. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker za odločitev o pritožbi niso bile bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

URS člen 15, 23.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.08.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU2MTEx