VSL sklep I Cpg 1323/2011

Jedro

V primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, predstavlja pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.

Ob upoštevanju, da izklučitev predstavlja poseg v lastninsko pravico manjšinskih delničarjev, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.

Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za sodni preizkus in določitev primerne denarne odpravnine.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili nasprotni udeleženci. Uveljavljali so pritožbeni razlog napačne uporabe materialnopravnih določb Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 37. členom Zakona o nepravnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Pritožbenemu sodišču so predlagali, da „pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se predlog predlagateljev za sodni preizkus in določitev primerne denarne odpravnine zavrne ali podrejeno pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, predlagatelju pa v 15 dneh naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila“.

3. Na pritožbo so odgovorili predlagatelj in manjšinski delničarji po skupnem zastopniku. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbo neizpodbijane so ugotovitve sodišča prve stopnje, da

- so nasprotni udeleženci imeli pred objavo prevzemne ponudbe skupaj v lasti 50,42% vseh delnic družbe A d.d. (v nadaljevanju Družba);

- so nasprotni udeleženci na podlagi prevzemne ponudbe pridobili še dodatnih 47.730 delnic Družbe, skupaj 68,21%;

- so po zaključenem postopku v zvezi s prevzemno ponudbo nasprotni udeleženci pridobili še dodatno količino delnic (skupaj nad 90%) ter

- so nasprotni udeleženci dne 20. 05. 2008 (v roku treh mesecev od izida prevzemne ponudbe) na skupščini Družbe izglasovali sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (nasprotne udeležence), ki je vpisan v sodnem registru.

6. Drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 68. člena ZPre-1 določa, da mora prevzemnik, v kolikor skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe, na podlagi katere je prevzemnik pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Bistven za odločitev o utemeljenosti predloga predlagateljev je tako odgovor na vprašanje, ali se določba drugega odstavka 68. člena uporablja tudi v primerih, ko prevzemnik ne pridobi 90% delnic na podlagi prevzemne ponudbe, pač navedeni kvalificirani prag doseže naknadno z dodatnimi nakupi delnic, vendar v roku treh mesecev od objave izida prevzemne ponudbe.

7. Sodišče prve stopnje je na vprašanje odgovorilo nikalno, potem ko je ugotovilo, da zakonska določba 68. člena ZPre-1 ne dopušča širše interpretacije, kot so jo v postopku zagovarjali nasprotni udeleženci, pri čemer je odločitev utemeljilo tudi na besedilu Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (v nadaljevanju Direktiva). Pritožbeno sodišče se z razlogi sodišča prve stopnje strinja.

8. Besedilo 68. člena ZPre-1 opredeljuje izključitev manjšinskih delničarjev v primerih, ko je prevzemnik na podlagi (poudarilo Višje sodišče) uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico. Pravno pravilo, ki izhaja iz zakonskega besedila po jezikovni razlagi je torej takšno, da terja pridobitev kvalificiranega praga na podlagi prevzemne ponudbe, tj. v okviru prevzemnega postopka. Res je, da ni potrebno, da se besedni pomen ujema tudi s pravnim pomenom pravne norme, je pa jezikovna razlaga stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti(1).

9. In četudi je jezikovna razlaga prva, ki jo razlagalec uporabi, je potrebno njen rezultat preveriti še z drugimi metodami razlage, sploh upoštevaje, da se jezikovni izraz norme ne ujema vselej z vsebino, smislom in namenom pravnega predpisa.(2) Vendar pa tudi ob preizkusu pravnega pravila iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 po drugih metodah razlage slednjega ni mogoče razširiti na situacijo, ko bi prevzemnik kvalificirani prag dosegel „naknadno“ v poprevzemnem obdobju in ne „zgolj“ v prevzemnem postopku. Da je imel zakonodajalec v mislih prav pridobitev kvalificiranega praga v prevzemnem postopku, potrjuje besedilo Direktive, ki je bila v slovenski pravni red implemenitirana z ZPre-1 in ki določa podlago ureditvi slovenske prevzemne zakonodaje. Poleg ZPre-1 je tako treba v konkretnem primeru dodatno upoštevati določila Direktive, potrebno je natančno opredeliti ratio pravnih norm ZPre-1 ob neposrednem upoštevanju sekundarnega pravnega vira EU (Direktiva), predvsem njenega cilja in namena, nato pa navedeno apilicirati na urejenost instituta izključitve v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)(3).

10. Upoštevno določilo Direktive predstavlja drugi odstavek 5. točke 15. člena, ki opredeljuje, da se nadomestilo, ponujeno v ponudbi, šteje kot pravično, kadar ponudnik s sprejemom ponudbe (poudarilo Višje sodišče) pridobi vrednostne papirje, ki predstavljajo vsaj 90% kapitala z glasovalno pravico, ki ga zajema ponudba. Besedilo norme ne pušča dvoma, da je ključna pridobitev delnic s sprejemom ponudbe, torej v okviru prevzemnega postopka. Norma sledi domnevi, da predstavlja v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine(4), jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten. Da je v ospredju ureditve izključitve varovanje manjšinskih delničarjev, potrjuje tudi določba 9. točke preambule Direktive. Ta zavezuje države članice k zagotavljanju zaščite manjšinskih delničarjev, kadar pride do prevzema kontrole nad njihovo družbo. Države članice so dolžne zagotoviti zaščito tako, da obvežejo osebo, ki si je pridobila kontrolo nad družbo, naj vsem imetnikom vrednostnih papirjev te družbe ponudi odkup vseh njihovih vrednostnih papirjev za pravično ceno skladno s skupno ureditvijo.

11. Nadalje je potrebno pri presoji določbe 68. člena ZPre-1 upoštevati naravo oziroma namen instituta izključitve manjšinskih delničarjev, kot je urejen v ZGD-1 (384. - 388. člen). Slednji predstavlja upravičenje delničarja, ki ima absoluten kapitalski delež (najmanj 90% osnovnega kapitala družbe), da preostale delničarje izključi iz družbe. Da pa bi za dosego cilja ne izbiral škodljivih postopkov(5), ureja korporacijska zakonodaja poseben postopek izključitve manjšinskih delničarjev, v katerem se transparentno, predvsem glede določanja primerne odpravnine, varujejo interesi izključenih manjšinskih delničarjev.(6) Upoštevati je potrebno, da manjšinski delničarji z izključitvijo popolnoma izgubijo korporacijske pravice iz delnic, kar predstavlja poseg v njihovo pravico do zasebne lastnine. Slednji pa je dopusten le, v kolikor manjšinskim delničarjem za izgubljene delnice pripada popolna odškodnina oziroma primerna denarna odpravnina kot premoženjski ekvivalent. Prejem ustreznega premoženjskega ekvivalenta s strani manjšinskih delničarjev se zagotavlja z ustreznimi obveznostmi glavnega delničarja na eni in upravičenji manjšinskih delničarjev na drugi(7). V ta namen ZGD-1 predpisuje obveznost pregleda ponujene denarne odpravnine s strani revizorja(8), predložitev izjave banke, s katero je ta solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti plačila denarne odpravnine(9) ter možnost sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine(10). S takšno ureditvijo denarne odpravnine je skladno z argumentacijo ustavnega sodišča v odločbi U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 01. 10. 2009 (glej 32. točko obrazložitve) sorazmernosti posega v pravico manjšinskih delničarjev zadoščeno.

12. Od ureditve v ZGD-1 pa je potrebno razlikovati položaj po 68. členu ZPre-1. Drugače kot pri izključitvi po ZGD-1 je namreč glavni delničar omejen pri določanju višine denarne odpravnine, ki jo ponuja delničarjem, saj mora ponuditi denarno odpravnino v takšni obliki in višini, kot je bila določena v prevzemni ponudbi. V tem primeru tako odpadejo varovala, kot jih ZGD-1 določa z namenom varovanja manjšinskih delničarjev, kar pomeni, da so manjšinski delničarji zavezani sprejeti denarno odpravnino v višini cene, kot je bila določena v prevzemni ponudbi, brez možnosti njenega sodnega preizkusa. Ob upoštevanju, da izključitev predstavlja poseg v njihovo lastninsko pravico, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

13. Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje pritrjuje tudi ratio ureditve postopka prevzema, ki zagotavlja, da je imetnikom ciljnih delnic zagotovljena poštena cena za delnice. Torej cena, dosežena na podlagi transparentne javne ponudbe in v postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno razkritje podatkov o ciljni druži in je bila dana možnost konkurenčne ponudbe in zviševanja cene(11). Bistveno je, da je v prevzemnem postopku akceptant dobro obveščen o premoženjsko-finančnem stanju družbe, katere delnice prodaja, v ta namen mu je predhodno omogočeno, da se na podlagi prospekta ustrezno informira, posledično pa sprejeme ozaveščeno odločitev, s katero zasleduje svoj premoženjski interes v družbi. Zgolj takšno postopanje lahko ustvarja domnevo o pošteni ceni, ki lahko zavezuje tudi manjšinske delničarje v primeru izključitve. Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju navedenih mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.

14. Tudi ni slediti opozarjanju nasprotnih udeležencev na dejstvo neizpodbijanja sklepa o izključitvi. Upoštevati je namreč potrebno, da z odločitvijo glavnega delničarja o izključitvi manjšinski delničarji izvedo, da njihova prisotnost v družbi ni več potrebna (zaželena) ter da bo večinski delničar našel možnost prevzema vseh delnic. Želji večinskega delničarja tako ne morejo utemeljeno nasprotovati ter vztrajati pri svojem imetništvu delnic. Dejstvo je, da jih glavni delničar ne želi v družbi, zato je za manjšinske delničarje edina rešitev, da si v danem položaju zaščitijo svoj premoženjski interes in si izborijo najprimernejše ekonomsko nadomestilo.(12) Tako dejstva, da manjšinski delničarji niso izpodbijali sklepa o izključitvi, slednjim ni mogoče šteti v škodo. Glede na novo nastala razmerja v imetništvu delnic manjšinski delničarji zaradi prenizkega deleža ne morejo vplivati na odločanje v družbi, zato je razumljivo, da (lahko) izgubijo interes za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje družbe ter ne nasprotujejo volji glavnega delničarja v zvezi z izključitvijo, temveč zasledujejo „samo“ še svoje premoženjske interese. Prav slednjim pa je tudi namenjen institut sodne določitve primerne denarne odpravnine.

15. V zvezi z opozarjanjem nasprotnih udeležencev na tretji odstavek 17. člena ZPre-1 in posledično na uresničevanje načela enakega obravnavanja delničarjev pa je potrebno upoštevati, da nosi glavni delničar v položaju, kot ga zaseda (obvladovanje družbe z minimalno 90% kapitala), riziko, da bo v primeru izstopa manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju ali v primeru, kot je obravnavani, ko torej niso izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, v sodnem postopku določena višja denarna odpravnina, kot jo je ponudil v prevzemni ponudbi. Gre za riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na manjšinske delničarje z argumentacijo, da bi izplačilo višje denarne odpravnine škodilo ekonomskim interesom glavnega delničarja. Manjšinski delničarji so namreč tisti, ki v primerjavi z glavnim delničarjem uživajo posebno varstvo, kateremu služi (tudi) ureditev sodne presoje primerne denarne odpravnine.

16. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana niti očitana niti katera druga absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-----------------------------------

(1) Tako tudi M. Pavčnik v Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana 2004, str. 57.

(2) M. Pavčnik, ibidem, str. 91.

(3) Tako tudi B. Bratina in D. Jovanovič, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, št. 1/2008, str. 52 in naslednje.

(4) Glej sklep Vrhovnega sodišča RS, III Ips 76/2008 z dne 06. 09. 2011.

(5) Npr. ekonomsko izstisnitev pri povečanju osnovnega kapitala z izdajo novih delnic, pri katerih ni izključena prednostna pravica do nakupa novih delnic, vendar je emisijska vrednost določena bistven previsoko in ji manjšinski delničarji ne morejo slediti, v posledici pa se bistveno spremeni lastniško razmerje v družbi.

(6) Tako tudi M. Kocbek v Uvodna pojasnila k Zakonu o prevzemih (ZPre-1), GV založba, Ljubljana 2006, str. 160.

(7) Glej odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 01. 10. 2009.

(8) drugi stavek drugega odstavka 386. člena ZGD-1

(9) drugi odstavek 385. člena ZGD-1

(10) prvi in drugi odstavek 388. člena ZGD-1

(11) Glej npr. določbo 9., 19., 34., 36., 42-46. člen ZPre-1.

(12) Tako tudi B. Bratina in D. Jovanovič, ibidem.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 136/2022
• VSL Sodba I Cpg 709/2021
• VSM Sodba I Cp 446/2019