VSL sklep I Cpg 1216/2012

Jedro

Ker ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.

Sodišče ne more arbitrarno odločiti o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, stvar pa do določene mere razjasnjujejo.

Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med obvladujočo in odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžan pa je povrniti predlagatelju njegove stroške odgovora na pritožbo v višini 563,04 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za primerno denarno nadomestilo za odkup delnic predlagatelja E. d.d., izdajatelja P. d.d., na dan 5. 7. 2010, določilo na 470 EUR za delnico (1. točka izreka), ustavilo nepravdni postopek glede zahtevka, da je nasprotni udeleženec dolžan od predlagatelja odkupiti njegovih 22 delnic P. d.d. po ceni 549,70 EUR za delnico, tako da mu za vse njegove delnice plača skupaj 12.093,40 EUR in z njim skleniti ustrezno kupoprodajno pogodbo, ker jo bo v nasprotnem primeru nadomestila sodba (2. točka izreka) in sklenilo, da je nasprotni udeleženec P. L. d.d. dolžan predlagatelju E. d.d. povrniti stroške tega postopka v znesku 1.197,10 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku navedenega 15-dnevnega roka dalje (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko sklepa je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, sklep sodišča v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, predlagatelju pa naloži, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka, v 15 dneh, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za oceno primernosti denarnega nadomestila za odkup delnic je relevantno premoženjsko in profitno stanje družbe v času izstopa, ne pa velikost deleža izstopajočega manjšinskega delničarja, boljša ali slabša tržljivost delnic družbe ali njihova takratna oziroma sedanja tržna vrednost. Odkupa zavezanec ne izvede po vrednosti, ki jo sam šteje za ustrezno, temveč po ceni, ki zagotavlja ekonomsko primernost denarne protivrednosti za delnico. Za določanje višine primernega denarnega nadomestila se smiselno uporabljajo pravila kot pri denarnem nadomestilu za izključene delničarje, kar pomeni, da mora denarna odpravnina izhajati iz premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko je podana zahteva o izstopu delničarja. Ker torej ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izvedenka jasno, logično in prepričljivo obrazložila, zakaj je kot ustrezno podlago za mnenje vzela Poročilo o cenitvi P. na dan 31. 12. 2009 (v nadaljevanju Poročilo) in sledi oceni sodišča prve stopnje, da ponovna cenitev na dan 5. 7. 2010, ko je nasprotni udeleženec prejel predlagateljevo zahtevo za odkup delnic, za določitev primerne cene za odkup delnic ni bila potrebna, saj je obstajala le tri mesece stara cenitev na dan 31. 12. 2009, izdelana marca 2010. Glede na predvidene stroške ponovne cenitve, ki jih je izvedenka ocenila v višini vsaj 50.000 EUR, pa tudi ne bi bila smotrna in bi bila glede na konkretni postopek tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo 216. člen Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki v prvem odstavku določa, da če se ugotovi, da ima stranka pravico do denarnega zneska, pa se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Navedeno seveda ne pomeni, da lahko sodišče arbitrarno odloči o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, ki pa stvar do določene mere razjasnjujejo.

7. Pritožnik izpodbija ugotovitve izvedenke o višini primernega denarnega nadomestila, ker ni opravila procesa ocenjevanja ali preverila tujega procesa ocenjevanja, ampak je izhajala le iz Poročila. Pritožbeno sodišče navedene trditve ocenjuje za neutemeljene. Izvedenka je imela cenitev per 31. 12. 2009 za osnovo pri izdelavi mnenja. Sodišče druge stopnje sledi prepričljivi obrazložitvi izvedenke, zakaj je navedeno Poročilo lahko uporabila za verodostojno podlago za ugotavljanje premoženjskega in profitnega stanja družbe P. U. d.d. na dan 5. 7. 2010, pomembnega pri določitvi primernega denarnega nadomestila v tem postopku. Glede na to, da je na osnovi cenitve vrednosti P. d.d. na dan 31. 12. 2009, računovodskih izkazov P. d.d na dan 30. 6. 2010 in javno dostopnih podatkov iz letnih poročil naredila analizo odstopanj poslovanja P. d.d. per 30. 6. 2010 glede na optimistične in pesimistične napovedi iz izdelane cenitve na dan 31. 12. 2009, pri čemer ni ugotovila pomembnih odstopanj od napovedanih v cenitvenem poročilu ne pri izkazih poslovanja niti pri izkazih stanja premoženja in obveznosti do premoženja niti pomembnih odstopanj ob koncu poslovnega leta 2010, je tudi po oceni sodišča druge stopnje oceno o višini primernega denarnega nadomestila, upoštevaje načelo ekonomičnosti, utemeljeno izdelala na podlagi spornega Poročila. Do bistvenih sprememb v premoženju, obveznostih in obsegu poslovanja družbe po ugotovitvah izvedenke namreč ni prišlo.

8. Sodišče druge stopnje se prav tako strinja z oceno sodišča prve stopnje, da na verodostojnost in strokovnost izvedenskega mnenja ni moglo vplivati dejstvo, da je izvedenka mnenje podala upoštevajoč vrednosti posameznih sestavin premoženjskega in profitnega stanja P. d.d. iz cenitve, ki je bila izdelana na stanje šest mesecev pred datumom predlagateljeve zahteve za odkup njegovih delnic, saj je vrednosti iz omenjene cenitve preverjala tudi s primerjanjem dejanskih rezultatov poslovanja in premoženjskega stanja P. d.d., P. L. in pomembnejših finančnih naložb P. d.d., razvidnih iz letnih poročil teh družb za leti 2009 in 2010. Na podlagi lastnega pregleda družb P. d.d, P. L. d.d., M. d.d. in F. l d.d, razvidnega iz njihovih javno objavljenih letnih poročil za leti 2009 in 2010 je namreč ugotovila, da pri nobenem od teh subjektov v letu 2010 ni prišlo do pomembnih odstopanj glede poslovanja in premoženja ter obveznosti od tistih, ki so bila napovedana in upoštevana v Poročilu. Nasprotni udeleženec je navedeno Poročilo, ki ga je izdelal pooblaščeni ocenjevalec podjetja, sprejel kot verodostojno, saj ga je upošteval in uporabil pri prikazovanju rezultatov svojega poslovanja, ekonomsko-finančnega stanja in pričakovanih trendov svojim delničarjem in upnikom v letnem poročilu za poslovno leto 2009.

9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na podatke, ki jih je izvedenka upoštevala, in strokovno sprejeta stališča za določanje primerne denarne odpravnine, poročilo na dan 31. 12. 2009 odraz realnih pričakovanj na trgu za te naložbe z vidika datuma njihovega ocenjevanja.

10. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost in strokovnost stališča izvedenke, ki je glede na Poročilo izločila 5% diskont za pomanjkanje tržljivosti, saj pri izstopu manjšinskih delničarjev ne gre za tržno situacijo. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je v Poročilu šlo za vrednotenje 97,89% deleža, kar je bilo izrecno upoštevano, pa sodišče druge stopnje sledi pojasnilom izvedenke, da se kot sprejeto pravilo stroke pri izstopu manjšinskega delničarja ne sme upoštevati diskonta zaradi manjšinskega deleža.

11. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izvedenka v mnenju in zaslišana na naroku popolno in jasno odgovorila na vsa sporna in nejasna vprašanja, ki se tičejo strokovnega področja določitve primerne denarne odpravnine, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev novega izvedenca. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog za predložitev podatkov, po katerih je predlagatelj kupil delnice P. d.d ter vpogled na spletno stran Ljubljanske borze, saj tržna cena delnice pri določitvi primerne denarne odpravnine in bistvena.

12. Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med družbama P. L. d.d. kot obvladujočo družbo ter P. d.d. kot odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.

13. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse specifike konkretnega primera, torej poslovanje nasprotne udeleženke na podlagi razpoložljivih podatkov, gospodarsko situacijo na slovenskem, evropskem in svetovnem trgu in glede na to povsem pravilno ceno za delnico delnico določili v višini 470 EUR, kolikor je po mnenju izvedenke znašala njena vrednost po pesimističnem scenariju na dan 5. 7. 2010.

14. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

15. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), dolžan pa je povrniti predlagatelju njegove stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 460 EUR (tar. št. 3444), materialne stroške v višini 9,2 EUR (tar. št. 6002), kar skupaj z 20% DDV znaša 563,04 EUR, in sicer v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (tretji odstavek 614. člena ZGD-1).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 690/2017
• VSL sklep I Cpg 1401/2011
• VSL Sklep I Cpg 817/2019