VSL sklep I Cpg 1104/2012

Jedro

Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah - ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena določa, da lahko sodišče pravno osebo oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti ne da bi pri tem ogrozili svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v R. S. in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da ima kar nekaj dolžnikov, sklicevanje na hudo tržno plačilno disciplino in dejstvom, da so v teku postopki, v katerih bi v primeru uspeha prišla do potrebnih sredstev za nadaljnje poslovanje, pa prav tako ne predstavljajo zadostnih in upravičenih trditev za oprostitev plačila sodne takse.

6. Do pritožbenih navedb v zvezi s poslabšanjem finančnega stanja tožeče stranke se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so zato neupoštevne (337. člen ZPP).

7. Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 521/2016
• VSM sklep I Cpg 307/2015
• VSL sklep I Cp 1181/2011