VSL sklep I Cpg 1343/2012

Jedro

Tožena stranka je izkazala, da ji pri poslovanju nastajajo stroški ter da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse takoj v celotnem znesku, ogroženo nadaljnje opravljanje njene dejavnosti, ne glede na dejstvo, da ta za gospodarsko družbo, ki še posluje, v konkretnem primeru ni visok.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ugodi. Tožena stranka je sodno takso za pritožbeni postopek v višini 321,00 EUR dolžna plačati v treh obrokih, prvega v višini 100,00 EUR do 31.12.2012, drugega v višini 100,00 EUR do 31.1.2013 ter tretjega v višini 121.00 EUR do 28.2.2013.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo II Pg 1346/2009 z dne 21.12.2011 predlagala sodišču prve stopnje, da jo oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek oziroma, da odloči o obročnem plačilu sodne takse v več mesečnih obrokih.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.

3. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila, uveljavljala je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, oziroma da odloči, da se plačila sodne takse lahko izvršijo v več mesečnih obrokih.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Že iz samih navedb tožene stranke, da ima sicer blokiran transakcijski račun, istočasno pa ogromne terjatve do svojih dolžnikov, ki jih že štiri leta vtožuje v dveh sodnih sporih in ki še nista končana na prvi stopnji, izhaja, da je njen premoženjski položaj ne upravičuje do oprostitve plačila sodne takse. Tožena stranka namreč sama ocenjuje, da bo v pravdah uspela in dobila poplačane svoje terjatve, kar ji bo omogočilo poslovanje, prav tako pa tudi plačilo sodnih taks v drugih postopkih, torej tudi v obravnavanem. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo.

6. Ni pa sodišče prve stopnje pravilno ocenilo trditev tožene stranke, da trenutno zaradi recesije v gradbeništvu ni sposobna takoj pridobiti denarnih sredstev za plačilo sodne takse v višini 321,00 EUR ter si tako zagotoviti pravico do presoje njene pritožbe zoper sodbo. Pritožbeno sodišče zato ob upoštevanju tega dejstva pritrjuje toženi stranki o zmotnosti stališča sodišča prve stopnje, da blokiran račun še ne pomeni, da tožena stranka v roku, ki ga določa ZST-1, ni zmožna zagotoviti takoj sredstev za plačilo sodne takse. Ravno obratno, po stališču pritožbenega sodišča je tožena stranka izkazala, da ji pri poslovanju nastajajo stroški ter da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse takoj v celotnem znesku, ogroženo nadaljnje opravljanje njene dejavnosti, ne glede na dejstvo, da ta za gospodarsko družbo, ki še posluje, v konkretnem primeru ni visok. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so s tem izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse (3. odstavek 11. člena ZST-1) in sicer v treh obrokih. Ustrezne plačilne naloge, izdane v skladu s tem sklepom, pa bo izdalo sodišče prve stopnje.

7. Glede na navedeno je pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako kot izhaja iz I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu (II. točka izreka) pa je pritožbo zavrnilo in v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 255/2016
• VSL sklep I Cp 630/2015
• VSL sklep II Cp 3265/2016