VSL sklep I Cpg 1263/2012

Jedro

Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor tožene stranke zavrne in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 4380/2011 z dne 28.6.2012 o zavarovanju s predhodno odredbo potrdi; v II. točki izreka pa se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, dolžna pa je tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 489,52 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke ugodilo tako, da je sklep prvostopnega sodišča VI Pg 4380/2011 z dne 28.6.2012 razveljavilo in predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe zavrnilo (I). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 234,76 EUR stroškov postopka zavarovanja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, priglaša pa tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in višjemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nosilni razlog izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, ki ga je tožeča stranka opirala na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, predstavlja zaključek prvostopnega sodišča, da menica, ki je bila izdana kot (bianco) lastna menica, nima vseh potrebnih sestavin, in da zato ni menica. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 806/2007, da se pri lastni menici izdajatelj nepogojno zaveže, da bo plačal določeno vsoto denarja in da je zato treba besedilo naloga za plačilo, v kolikor se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, spremeniti v besedilo „plačam, bom plačal, plačano, bomo plačali“. Takšne obljube plačila izdajatelja pa sporna menica ne vsebuje.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je materialnopravna opredelitev predložene menice (A13) kot lastne menice, (zapisane na obrazcu za trasirano menico), napačna. Dejansko gre za trasirano lastno menico v smislu drugega odstavka 3. člena ZM. Za trasirano lastno menico je značilno, da izdajatelj (trasant) menico trasira nase, kar se v meničnem blanketu izvrši tako, da se kot plačnika (trasata) navede izdajatelja (trasanta). Kot izdajatelj (trasant) in plačnik (trasat) pri trasirani lastni menici nastopa torej ista oseba. Čim je rubrika trasata v meničnem blanketu izpolnjena, je takšna menica lahko samo trasirana menica in je ni mogoče obravnavati kot lastne menice. Velja tudi obratno, če rubrika trasata ni izpolnjena, takšna menica ni trasirana menica, pač pa je lahko samo lastna menica. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bila predmet pravne presoje v zadevi II Ips 806/2007 menica, ki ni imela izpolnjene rubrike trasata, in jo je zato sodišče lahko obravnavalo le kot lastno menico. Trasirana lastna menica pa vsebuje trasantov nalog plačila trasatu, čeprav gre za isto osebo in ne obljube plačila izdajatelja.

7. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala trasirana lastna menica vsebovati tudi podpis in žig tožene stranke na mestu trasata. Res mora trasat (plačnik) menico akceptirati, ker šele na podlagi akcepta trasirane menice odgovarja kot glavni menični zavezanec. Drži tudi, da se akcept menice izvrši s podpisom trasata na menici. O popolnem akceptu govorimo, kadar trasat podpiše menico z dodanimi klavzulami npr. „sprejemam“, „akceptirano“, ipd.. Zadostuje pa tudi zgolj podpis osebe (žig po ZM v nobenem primeru ni potreben), ki je na meničnem blanketu navedena kot trasat. Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji (glej 24. čl. ZM, Šime Ivanjko: komentar Zakona o menici, str. 196) lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat. V zadevi ni sporno, da je toženec kot izdajatelj menice le to na licu podpisal in žigosal. Z ozirom na povedano velja njegov podpis tudi kot akcept menice, ker je njegovo ime vpisano v menico tudi kot ime trasata. Tudi sodba VSM I Cp 1267/2011 je zavzela stališče, da je lastna trasirana menica veljavna tudi, če je trasat posebej ne podpiše v vlogi akceptanta in da z vidika menične zaveze zadošča že podpis trasanta, saj menica s podpisom iste osebe v svojstvu trasanta in tudi akceptanta (trasata) ne pridobi dodatne bonitete v smislu večjega jamstva za plačilo meničnega zneska.

8. V obravnavani zadevi je bil torej menični blanket, ki ga je tožena stranka izročila tožeči stranki kot bianco menico, opremljeno zgolj s podpisom in žigom izdajatelja, naknadno povsem pravilno izpolnjen kot trasirana lastna menica. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je bila menica izpolnjena v skladu s pooblastilom za izpolnitev z dne 17.9.2007 (A10), s katerim je tožena stranka tožečo stranko pooblastila, „da izpolni vse druge sestavne dele menic, ki niso izpolnjeni“. Ker je tožena stranka tožeči stranki izročila menične blankete na obrazcih za trasirano menico (t. j. z nalogom „plačajte“), je tožeča stranka navedeno menico glede na dano pooblastilo lahko izpolnila le kot trasirano lastno menico. Pooblastila, da v meničnem blanketu zapisano besedilo popravlja, prečrtuje oz. nadomešča z drugačnim besedilom, namreč ni dobila. Pooblastilo pa je tožeči stranki dopustilo, da toženo stranko določi tudi za trasata v menici.

9. Menica, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja domnevano nevarnost iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ima po mnenju pritožbenega sodišča vse obvezne sestavine, ki jih določa 1. člen Zakona o menici. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v postopku na prvi stopnji izdano predhodno odredbo potrdilo. Izpodbijani sklep je v stroškovnem delu razveljavilo, saj tožeča stranka stroškov, ki naj bi nastali v postopku zavarovanja na prvi stopnji, ni priglasila. Priglasila pa je pritožbene stroške, ki jih je sodišče odmerilo v višini plačane takse za pritožbo in odvetniških stroškov za zastopanje po Odvetniški tarifi, in jih zaradi uspeha s pritožbo naložilo v plačilo toženi stranki.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 878/2012
• VSL sklep I Cp 429/2013
• VSL sklep I Cpg 154/2012