VSL sklep I Cpg 1309/2012

Jedro

Namen zakonodajalca, ki je z uveljavitvijo razširjene domneve nevarnosti v noveli ZIZ-I upnikom bistveno olajšal pogoje za izdajo predhodne odredbe v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine oziroma v pravdnih postopkih po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je bil v preprečitvi in sankcioniranju vsebinsko praznih ugovorov, s katerimi so dolžniki izigravali zakonsko zahtevo po obrazloženosti ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predhodno odredbo, s katero tožeča stranka v zavarovanje denarne terjatve v višini 46. 280,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnih stroškov predlaga predhodno odredbo s prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da z računa dolžnika izplača njemu ali komu drugemu denarni znesek, za katerega je predlagal predhodno odredbo ter predznambo zastavne pravice na nepremičninah dolžnika.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

3. Dolžnik pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predhodno odredbo zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnik ni zanikal obstoja obligacijskega razmerja; nasprotno, celo priznava ga. Zaradi tega po prepričanju sodišča domneva iz prvega odstavka 258. člena ZIZ ni uporabljiva, saj je dolžnik priznal obstoj obligacijskega razmerja, skliceval pa se je na to, da po vtoževanem računu del ni naročil, torej ni izstavil naročilnice ali dobavnice, niti del ni prevzel. Sodišče zaključuje, da je domneva nevarnosti iz navedenega člena ZIZ uporabljiva le za tiste primere, ko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kategorično zanika obstoj kakršnegakoli poslovnega odnosa z upnikom.

6. V skladu s prvo alineo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se nevarnost kot podlaga za izdajo predhodne odredbe domneva, če se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Določba je bila sprejeta, da bi se preprečilo oziroma omejilo možnosti zlorab ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik poda (pavšalen) ugovor, v katerem zanika obligacijsko razmerje z dolžnikom.

7. Obligacijsko razmerje je pravno razmerje, v katerem je en subjekt (upnik) upravičen od drugega subjekta (dolžnika) zahtevati, da opravi določeno izpolnitveno ravnanje, drugi subjekt (dolžnik) pa je to izpolnitveno ravnanje dolžan opraviti. Obligacijska obveznost tako dolžnika in upnika poveže v medsebojno obligacijsko razmerje, katerega vsebina sta ta obveznost in pravica. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik s tem, ko ugovarja, da del po vtoževanem računu ni naročil, niti ni izstavil naročilnice ali dobavnice in del ni prevzel, ter še, da med strankama ni prišlo do sporazuma glede bistvenih sestavin pogodbe, zaradi česar do naročila oziroma sklenitve pogodbe ni prišlo, trdi natančno to: da obligacijsko razmerje ne obstaja. Dolžnik je obstoj predmetnega obligacijskega razmerja torej izrecno zanikal, ne sicer s pavšalnimi navedbami, pač pa tako, da je postavil (negativne) trditve, s katerimi se je izognil dolžnosti, da bi o razmerju, ki je predmet izvršilnega postopka, karkoli povedal.

8. Namen zakonodajalca, ki je z uveljavitvijo razširjene domneve nevarnosti v noveli ZIZ-I (Ur.l. RS št. 26/2011) upnikom bistveno olajšal pogoje za izdajo predhodne odredbe v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine oziroma v pravdnih postopkih po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je bil v preprečitvi in sankcioniranju vsebinsko praznih ugovorov, s katerimi so dolžniki izigravali zakonsko zahtevo po obrazloženosti ugovora zoper izdani sklep o izvršbi (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Višje sodišče meni, da je ugovor dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi natanko takšen: dolžnik je namreč izrecno priznal poslovno sodelovanje z upnikom na drugih projektih (ki za presojo konkretnega primera niso relevantni), predmetno obligacijsko razmerje pa je zanikal z navedbami, da do naročila ni prišlo, in še, da med strankama ni prišlo do sporazuma glede bistvenih elementov pogodbe, zaradi česar pogodba ni bila sklenjena. Takšen ugovor nedvomno pomeni zanikanje obligacijskega razmerja, pri čemer višje sodišče ne soglaša z zaključkom izpodbijanega sklepa, da je domneva nevarnosti iz prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabljiva le za tiste primere, ko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kategorično) zanika obstoj kakršnegakoli poslovnega odnosa z upnikom.

9. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje. Zaradi tega je bilo potrebno utemeljeni upnikovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da upnik predlaga dve predhodni odredbi, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku upoštevati, da mora potrebnost po dveh (ali več) predhodnih odredbah na podlagi drugega odstavka 260. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 257. člena ZIZ, izkazati za verjetno upnik in je torej breme trditev in dokazovanje v okviru dokaznega standarda verjetnosti v tem delu na njem.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 125/2013
• VSK sklep Cpg 108/2014
• VSL sklep I Cpg 608/2014