VSL sklep I Cp 797/2013

Jedro

Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za začasno skrbnico zapuščine po pokojni Nn. J. določilo odvetnico K. K, z nalogo, da v imenu vseh dedičev toži ali je tožena, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove, ter sploh, da zastopa dediče v premoženjskih razmerjih glede zapuščine.

2. Dediča v pravočasni pritožbi navajata, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za postavitev začasnega zastopnika. Sodišče je napačno ugotovilo, da imata v posesti celotno nepremičnino, ki je predmet zapuščine. Napačno je ugotovilo tudi, da pritožnika zakonitim dedičem preprečujeta upravljanje zapuščine ter da med njimi ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Na to je sicer opozoril pooblaščenec zakonitih dedičev, vendar so bile to zgolj njegove navedbe, ki jih ni podkrepil z dokazi. Pooblaščenec pritožnikov je na zapuščinski obravnavi 9. 10. 2012 celo izrecno pozval pooblaščenca zakonitih dedičev, da se glede zadev v zvezi z zapuščino skupno dogovorijo o rešitvi. Šele po tem, ko o konkretnem dejanju upravljanja, ki je nujen, ni mogoče doseči dogovora med dediči, je podan pogoj za postavitev skrbnika. Nadalje še navajata, da predlog nekaterih zakonitih dedičev za postavitev začasnega skrbnika zapuščine kot izraz nujnosti njegove postavitve izpostavlja dejstvo, da naj bi bilo v stanovanju zapustnice nekaj slik in nakita. Ne pojasnijo pa, na kakšen način želijo upravljati s slikami in nakitom, prav tako ni logično, da se lahko s takšnimi predmeti na kakršen koli način sploh upravlja. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V pravočasnih odgovorih na pritožbo začasna skrbnica in zakoniti dediči prerekajo pritožbene navedbe in predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Sodišče prve stopnje je v času trajanja zapuščinskega postopka ugotovilo, da med pritožnikoma in zakonitimi dediči obstoji predvsem spor o obstoju ustne oporoke z dne 31. 12. 2010, katere obstoj zatrjujeta pritožnika in po kateri naj bi dedovala celotno nepremičnino zapustnice na naslovu .... S pisno oporoko z dne 25. 3. 2006 ju je zapustnica sicer določila za volilojemnika z dosmrtno pravico uporabe stanovanja v pritličju navedene nepremičnine, kjer živita že sedaj, posledično pa imata po navedbah zakonitih dedičev posest nad celotno nepremičnino.

6. Višje sodišče zavrača pritožbeno navedbo o domnevno napačni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta pritožnika posestnika celotne nepremičnine, ki je predmet zapuščine. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožnika nista odgovorila na vlogo pooblaščenca zakonitih dedičev z dne 17. 10. 2012, v katerem je ta (med drugim) navedel, da imata pritožnika posest nad zapuščino, zakonitim dedičem pa oporekata njihovo dedno pravico in jim preprečujeta kakršenkoli vpliv na upravljanje zapuščine. Glede na to je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je dejstvo o posesti pritožnikov nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče še pripominja, da je pooblaščenec zakonitih dedičev, ki je na naroku 9. 10. 2012 predlagal postavitev začasnega skrbnika zapuščine, svoj predlog utemeljil tudi s tem, da imata posest nad zapuščino pritožnika, zakoniti dediči pa z njo ne morejo razpolagati in upravljati. Že tedaj bi pooblaščenec pritožnikov temu dejstvu lahko oporekal, a je navedel nasprotno, namreč da imata na zapuščini, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, posestno pravico pritožnika, zaradi česar ne nastaja nobena škoda. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je v takšnih okoliščinah postavitev začasnega skrbnika zapuščine potrebna, še posebej zato, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči. Na pravilnost takšne ocene kaže tudi dejstvo, da se o tem niso mogli sporazumeti že doslej, saj sodišče dne izdaje sklepa ni prejelo usklajenega predloga o upravljanju z zapuščino.

7. Iz podatkov spisa pa izhaja še, sodišče ne razpolaga z naslovi dedičev P. in M. W. (zato jima je tudi postavilo začasnega zastopnika – sklep na red. št. 95), kar je dodaten razlog za postavitev skrbnika zapuščine.

8. Na podlagi obrazloženega in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ).

9. Pritožnika s pritožbo nista uspela, odgovori na pritožbo pa niso pripomogli k razjasnitvi zadeve (nepotreben strošek), zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 3291/2016
• VSL Sklep I Cp 835/2020
• VSL Sklep II Cp 2172/2020