VSL sklep I Cp 753/2013

Jedro

Odgovor na pritožbo je pravica stranke v postopku.

Odgovor tožencev na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi je bil smotrn, stroški zanj pa potrebni. Odgovor namreč ni bil samemu sebi namen niti vsebinsko prazen, ampak, nasprotno, izčrpno obrazložen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (drugi odstavek izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek, ker je tožnik umaknil tožbo. Obenem je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo, da mora tožencema povrniti 860,76 EUR njunih stroškov postopka.

2. Tožnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija odločitev o stroških postopka. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Odgovor tožencev na tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni ničesar pripomogel k odločitvi o pritožbi. Ti stroški tožencev niso bili potrebni, zato sodišče tožencema ne bi smelo priznati stroškov za sestavo odgovora.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Poudarjata, da je odgovor na pritožbo njuna procesna pravica. Sicer pa je že višje sodišče ob reševanju pritožbe odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravdnih stroškov, ki so tožencema nastali do ustavitve postopka, pravilno upoštevalo tudi njune stroške za odgovor na tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 4. 8. 2009, s katerim je bila zavrnjena predlagana začasna odredba. Po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) je odgovor na pritožbo pravica stranke v postopku. Ko gre za pritožbo zoper sodbo (344. člen ZPP) ali za pritožbo zoper izrecno navedene sklepe (366. člen ZPP), stranki te pravice ni mogoče odreči ali omejiti. V vseh ostalih primerih pa je stranki treba omogočiti, da se s pritožbo seznani in sama oceni, ali ta zahteva njen odgovor ali ne. Ob tem ni dvoma, da mora biti stranki v postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o celotnem procesnem gradivu, ki bo podlaga za odločitev sodišča. V odgovoru na pritožbo se zato sme stranka prvenstveno opredeliti do pritožbenih trditev svojega nasprotnika, posredno pa tudi do razlogov izpodbijane odločbe.

6. V obravnavanem primeru sta lahko toženca svoja dejanska in pravna stališča v zvezi s predlaganim zavarovanjem tožnikove terjatve prvič predstavila sodišču šele v odgovoru na tožnikovo pritožbo. Sodišče druge stopnje namreč pri odločanju o pritožbi, upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti, ni smelo upoštevati navedb iz odgovora na tožbo, ki sta ga toženca vložila po izdaji izpodbijanega sklepa. Po presoji pritožbenega sodišča je bil zato odgovor tožencev na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi vendarle smotrn, stroški zanj pa potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovor namreč ni bil samemu sebi namen niti vsebinsko prazen, ampak, nasprotno, izčrpno obrazložen. Sodišče druge stopnje ga, kot je razvidno iz sklepa I Cp 3717/2009 z dne 4. 11. 2009, pri obravnavanju pritožbe ni spregledalo. Sicer pa za tožnikov pritožbeni očitek, da odgovor tožencev ni ničesar pripomogel k odločitvi o pritožbi, v navedenem sklepu ni najti opore.

7. V postopku na prvi stopnji je bilo torej pravilno uporabljeno materialno pravo, uradoma upoštevnih procesnih kršitev pa ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

8. Ker je tožnik s pritožbo propadel, mora svoje stroške zanjo kriti sam. Tudi toženca do povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo tokrat nista upravičena. Sporni znesek, ki je bil predmet pritožbenega preizkusa (264,24 EUR), je po višini neznaten, priglašeni stroški za odgovor pa v primerjavi z njim nesorazmerni, saj ga skoraj trikrat presegajo. Odgovor na pritožbo torej ni bil smotrn. Za pritožbeno presojo kratkih in vsebinsko nezahtevnih tožnikovih pritožbenih trditev predhodno izjavljanje tožencev ni bilo potrebno.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 644/2012
• VSL Sklep II Cp 1063/2020
• VSC Sklep I Cp 361/2021