<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 562/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.562.2013
Evidenčna številka:VSL0059913
Datum odločbe:20.03.2013
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:motenje posesti - pravna oseba - aktivna legitimacija zakonitega zastopnika

Jedro

Posest ima le pravna oseba, zato je sodišče upravičeno odreklo sodno varstvo zakonitemu zastopniku (direktorju) pravne osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II . točka in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo umik tožbe za prvo tožečo stranko (I. točka izreka) in zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka tožnikov (II. točka izreka), da sta toženca motila tožnika v posesti poslovnih prostorov v poslovni stavbi na naslovu T. 10, s tem, da so varnostniki podjetja S., d.o.o., kot pogodbenika podjetja I. C., d.o.o., in po naročilu poslovodstva podjetja I. C., d.o.o., onemogočili zastopniku prve tožeče stranke, D., d.o.o., B. Ba., vstop v navedene prostore in prepovedni del tožbenega zahtevka za prepoved onemogočanja vstopa v bodoče. Hkrati je odločilo, da sta dolžna tožnika tožencema povrniti pravdne stroške v znesku 426,12 EUR.

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi, vse s stroškovno posledico. Sodišče v pretežnem delu sledi tožbenim navedbam glede zatrjevanega motilnega ravnanja in je dejansko stanje skoraj v celoti pravilno ugotovljeno, zato v pretežnem delu dejanskega stanja niti ne izpodbijata. V zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem opozarjata na pomanjkljivost, da se sodišče ne opredeli izrecno glede navedb, da je eno od pisarn imela v izključni posesti D., d.o.o., vendar je iz obrazložitve posredno mogoče razbrati, da sodišče tudi v tem delu sledi tožbenim navedbam. Kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju glede predhodnega posestnega stanja in glede motilnega ravnanja, pa je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede na zaključke sodišča, da B. Ba. v konkretnem primeru ne uživa posestnega varstva, ne bi smelo biti dvoma, da je tožbeni zahtevek utemeljen najmanj glede prve tožeče stranke. V tem delu je obrazložitev sama s seboj v nasprotju in je ni mogoče preveriti, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka. Tožbeni zahtevek glede B. Ba. sodišče zavrne iz razloga, ker ni ravnal kot fizična oseba, ampak kot zakoniti zastopnik družbe D., d.o.o. (ugotavlja, da je bila posest motena pravni osebi), v nadaljevanju pa kljub temu v celoti zavrne tožbeni zahtevek, torej tudi v delu, ko se zahteva ugotovitev, da je bila družbi D., d.o.o., motena posest. Ne drži utemeljitev sodišča, da naj ne bi iz zahtevka izhajalo, da je bil vstop v prostore onemogočen tudi prvi tožnici. Zahtevek je povsem jasen in v njem se zahteva ugotovitev, da sta bila v posesti motena tako družba D., d.o.o., kot njen zakoniti zastopnik B. Ba. Vstop se lahko prepreči le fizični osebi, ki pravno osebo zastopa, kar je sodišče tudi sicer ugotovilo (vstop v poslovne prostore je bil onemogočen zakonitemu zastopniku B. Ba.). Tožbeni zahtevek je postavljen ustrezno, saj varstvo pred motenjem zahtevata tako B. Ba. kot družba D., d.o.o., katere posest je bila seveda motena posredno, torej na način, da je bil njenemu zakonitemu zastopniku B. Ba. onemogočen vstop v sporne poslovne prostore. Sicer pa sta tožnika mnenja, da bi moralo sodišče ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti, tudi glede drugega tožnika, ker sta bila v posesti motena oba.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka, ki je po pritožbeni trditvi v tem, da je obrazložitev sklepa sama s sabo v nasprotju (da sodišče, kljub ugotovitvi, da B. Ba. ni nastopal kot fizična oseba, temveč kot zakoniti zastopnik prvega tožnika, prvemu tožniku odreče sodno varstvo). Razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka prvega tožnika je bila nesklepčnost tožbenega zahtevka, drugega tožnika pa ugotovitev, da ni imel posesti.

O pritožbi prvega tožnika

6. Sodišče prve stopnje, ki je sicer res ugotovilo, da je prvi tožnik imel poslovne prostore v (so)posesti s prvim tožencem in da je bil 15.7.2011 B. Ba. (zakonitemu zastopniku prvega tožnika) preprečen vstop v poslovne prostore, je tožbeni zahtevek glede prvega tožnika zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Zavzelo je stališče, da prvi tožnik ni postavil ustreznega zahtevka za varstvo pred motenjem posesti, ne v ugotovitvenem in tudi ne v prepovednem delu zahtevka.

7. Prvi tožnik v pritožbi vztraja, da je tožbeni zahtevek ustrezno postavljen, saj varstvo pred motenjem zahtevata tako B. Ba. kot družba D., d.o.o., katere posest je bila motena posredno, torej na način, da je bil njenemu zakonitemu zastopniku, B. Ba., onemogočen vstop v sporne poslovne prostore.

8. Zgolj ugotovitev, da je prvi tožnik imel (so)posest in da je prišlo do motilnega dejanja, ne nudi podlage za ugoditev zahtevku, kot je očitno zmotno prepričan prvi tožnik. Ugotovitveni del tožbenega zahtevka v sporu zaradi motenja posesti, kot je predmetni spor, teorija(1) in novejša sodna praksa zavračata, ker je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP. Sicer pa se v tem delu zahteva le ugotovitev dejstev (ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno). Nosilna zahtevka v takem sporu sta zahtevek na vzpostavitev v prejšnje stanje (v predmetni zadevi ga prvi tožnik ni postavil) in prepovedni zahtevek (prepoved nadaljnjega motenja posesti)(2). Prepovedni del tožbenega zahtevka se nanaša le na B. Ba.(3) (kot fizično osebo) in ne na prvega tožnika, zato prvi tožnik do posestnega varstva ni upravičen. Ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, kot sicer vztraja v pritožbi. Dejstvo, na katerega se sklicuje prvi tožnik, da sta varstvo pred motenjem posesti zahtevala oba, družba D., d.o.o. in B. Ba. (tožbeni zahtevek slednjega je sodišče prve stopnje zavrnilo), ne zadošča za nudenje sodnega varstva. Drži sicer, da se lahko prepreči vstop le fizični osebi, ki pravno osebo zastopa, vendar pa s prepovednim delom zahtevka prvi tožnik ne zahteva prepovedi onemogočanja vstopa njegovemu zakonitemu zastopniku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, zaradi nesklepčnosti, tožbeni zahtevek prvega tožnika zavrnilo.

O pritožbi drugega tožnika

9. Sodišče prve stopnje je sodno varstvo pred motenjem posesti drugemu tožniku (po trditvah v tožbi takratnemu edinemu zakonitemu zastopniku prvega tožnika) zavrnilo z utemeljitvijo, da ni imel posesti. Posest ima le pravna oseba, medtem ko organi pravne osebe (npr. direktor) ali družbeniki nimajo posesti.

10. Pritožnik razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša, obrazloženo ne nasprotuje. Stališče, da bi moralo sodišče ugoditi tožbenemu zahtevku obeh tožnikov, tudi drugega tožnika, utemeljuje s trditvijo, da sta bila oba tožnika v svoji posesti motena in sicer je drugi tožnik B. Ba. posest predhodno izvrševal neposredno, prvi tožnik pa preko svojega zakonitega zastopnika B. Ba.. Pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki ima podlago tudi v ustaljeni sodni praksi, da ima posest le pravna oseba, s takimi trditvami ne more uspešno izpodbiti. Pogoj za nudenje posestnega varstva (prvi odstavek 33. člena SPZ) pa je med drugim zadnje posestno stanje. Odločitev sodišča prve stopnje je torej materialnopravno pravilna.

11. Pritožnika obrazloženo stroškovne odločitve ne izpodbijata in stališče, da bi jima sodišče moralo priznati pravdne stroške, vežeta na nepravilno odločitev o glavni stvari, ki je s pritožbo nista uspela izpodbiti.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13.T ožnika nista upravičena do pritožbenih stroškov, ker s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

----------------------

(1) Stvarnopravni zakonik s komentarjem, R. Vrančur, str. 204

(2) V skladu s 34. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odredi sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

(3) „Tožencema se prepoveduje v bodoče s takimi in podobnimi dejanji posegati.... še zlasti se jim prepoveduje v bodoče onemogočiti B. Ba. vstop v poslovne prostore podjetja D. d.o.o....“


Zveza:

SPZ člen 33.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0Njkz