VSL sklep I Cp 90/2013

Jedro

Kot nasprotni udeleženci bodo morali biti navedeni vsi etažni lastniki stavbe le, kadar bo predlog vložila bodisi občina, bodisi zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj bi se določilo kot pripadajoče. Vprašanje, ali neko zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ali ne, v medsebojna razmerja etažnih lastnikov ne posega, zato si interesi med posameznim etažnim lastnikom kot predlagateljem in ostalimi etažnimi lastniki ne morejo biti nasprotujoči. S tem pa tudi ni potrebe, da so kot nasprotni udeleženci ostali etažni lastniki zajeti v predlogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovu U. 37, 39 in 41.

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP (1) in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Navajajo, da so navedli vse etažne lastnike stavb št. 55, medtem ko lastniki, ki so jih izpustili, predstavljajo etažne lastnike le v stavbah 70 in 91. Predlog je v delu, ki se nanaša na lastnike stavbe št. 55 popoln in je sklep v tem delu nezakonit. Zahteva sodišča, da bi predlagatelji morali navesti vse ostale etažne lastnike in predložiti dokumentacijo v zadostnem številu izvodov jemlje predlagateljem pravico do sodnega varstva. Sodišče nepravilno interpretira zakonske določbe. ZVEtL nikjer ne določa, da bi moral predlagatelj v predlogu navesti, kdo vse so nasprotni udeleženci postopka. Sodišče je spregledalo, da ZVEtL v 27. členu določa, da če ima stavba upravnika, le-ta zastopa vse etažne lastnike. Kdo so upravniki stavb št. 55, 70 in 91, pa so predlagatelji navedli. Glede na drugi odstavek 27. člena ZVEtL, udeležba ostalih etažnih lastnikov ni obvezna, ampak možna. V skladu z 20. členom ZVEtL je potrebno vložiti predlog v tolikih izvodih, kolikor je potrebno za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in upravnika. Ni najti posebnega razloga, zakaj bi drugače veljalo v postopku določitve pripadajočega zemljišča. Sodišče je sámo z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, kdo so etažni lastniki, zato ovir za obravnavanje predloga sploh ni bilo. Določitev pripadajočega zemljišča se veže na samo stavbo in istovetnost nasprotnih udeležencev ni bistvenega pomena. Pritožniki opozarjajo na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 13/2012.

2.

Pritožba je utemeljena.

3. Obravnavani predlog so vložili trije etažni lastniki treh stavb, s katerim so zahtevali določitev skupnega pripadajočega zemljišča stavbam na naslovih U. 37, 39 in 41. Kot nasprotne udeležence so predlagatelji v predlogu navedli dva zemljiškoknjižna lastnika parcel, ki naj bi predstavljale pripadajoče zemljišče ter Mestno občino Ljubljana. Predloge so vložili v štirih izvodih (poleg izvoda za sodišče, so vložili še izvode predlogov s prilogami za vsakega od zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišča ter za občino). Na podlagi poziva sodišča prve stopnje, da dopolnijo predlog z navedbo vseh zemljiškoknjižnih lastnikov stavb, h katerim se določa pripadajoče zemljišče in da predložijo dodatne izvode predloga za te udeležence, so predlagatelji dopolnili predlog z navedbo večine, ne pa vseh ostalih etažnih lastnikov, dodatnih izvodov predlogov pa niso vložili. Sodišče je zato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je zavrglo predlog.

4. Predlagatelji v pritožbi med drugim nasprotujejo stališču sodišča prve stopnje, da predlog, vložen dne 24. 7. 2012, ni bil popoln. Tako je ključno vprašanje, ali so v postopku za določitev pripadajočega zemljišča, ki ga sproži eden od etažnih lastnikov stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, ostali etažni lastniki nasprotni udeleženci, ki morajo biti nujno zajeti s predlogom in s tem v zvezi, ali je sodišče predlagatelje utemeljeno pozivalo na dopolnitev predloga.

5. Izhodišče sodišča prve stopnje, da mora predlagatelj v predlogu za določitev pripadajočega zemljišča v skladu s splošnimi pravili nepravdnega postopka v predlogu zajeti vse osebe, ki jih zakon določa kot udeležence postopka, je pravilno. V skladu z 19. členom ZNP v nepravdnem postopku poznamo t. i. (1) formalne udeležence – tisti, ki zahtevajo sodno varstvo in tisti zoper katere je takšna zahteva naperjena; (2) materialne – tisti, na katere se sodna odločba neposredno nanaša in tisti, katerih interes utegne biti prizadet s sodno odločbo, četudi v postopku (še) ne sodelujejo kot formalni udeleženci; (3) zakonite udeležence – tisti, za katere zakon določa, da morajo sodelovati v postopku. Kadar gre za predlagalni postopek, morajo biti zakoniti udeleženci kot formalni zajeti že v samem predlogu. Z drugimi besedami, predlagatelj bo moral kot nasprotne udeležence v predlog vključiti vse tiste, ki jih kot udeležence nekega postopka določa zakon.

6. ZVEtL v tretjem odstavku 26. člena določa, da so poleg predlagatelja udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča (1) zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, (2) zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, (3) druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet in (4) občina, na območju katere se nahaja stavba.

7. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s sodiščem prve stopnje, da morajo biti v pravkar citiranem odstavku navedeni subjekti vedno in v vsakem primeru formalni udeleženci. Takšen enoznačen odgovor ni mogoč že upoštevajoč dejstvo, da tretji odstavek govori tudi o materialnih udeležencih („druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet“), ki že po sami naravi stvari ne morejo biti vsi zajeti s predlogom kot formalni udeleženci.

8. Odgovor na vprašanje, koga od v tretjem odstavku 26. člena ZVEtL navedenih subjektov bo predlog za določitev pripadajočega zemljišča moral vključevati, je odvisen od tega, kdo je predlagatelj postopka. Besedilo tretjega odstavka 26. člena ZVEtL je namreč treba razumeti upoštevajoč naravo postopka za določitev pripadajočega zemljišča. Gre za postopek, v katerem sodišče odloča o nasprotujočih zahtevah in interesih lastnikov stavb in lastnikov zemljišč. Medtem ko zemljiškoknjižni lastnik stavbe želi kot pripadajoče zajeti čim večji del zemljišč, zemljiškoknjižni lastnik zemljišč zasleduje nasproten cilj. Kot nasprotni udeleženci bodo tako morali biti navedeni vsi etažni lastniki stavbe, kadar bo predlog vložila bodisi občina, bodisi zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj bi se določilo kot pripadajoče.(2) V primerih, ko pa je predlagatelj eden izmed etažnih lastnikov (lastnik posameznega dela v stavbi), pa razloga za obvezno udeležbo ostalih etažnih lastnikov stavbe pritožbeno sodišče ne vidi.

9. V skladu z dualističnim konceptom etažne lastnine je lastninska pravica posameznega dela stavbe neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih (četrti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ) ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam (23. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1). Solastninski pravici ali skupni lastnini se tako posamezni etažni lastnik ne more odpovedati in so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezane z njihovo izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Iz povedanega tako izhaja, da vprašanje, ali neko zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ali ne, v medsebojna razmerja etažnih lastnikov ne posega, zato si interesi med posameznim etažnim lastnikom kot predlagateljem in ostalimi etažnimi lastniki ne morejo biti nasprotujoči. S tem pa tudi ni potrebe, da so kot nasprotni udeleženci ostali etažni lastniki zajeti v predlogu.

10. Ostali etažni lastniki imajo položaj materialnih udeležencev in s tem pravico sodelovati v postopku, če to želijo. Ni pa mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je njihova udeležba na nasprotni strani v primeru, ko je predlagatelj eden izmed njih, nujna. Če predlagatelj le-teh sam ne vključi v postopek (s čimer bi etažni lastniki postali formalni udeleženci) in ne vloži dodatnega izvoda predloga za vročitev predloga tudi njim, sodišče nima podlage predlagatelja pozivati na dopolnitev predloga. Ker ostali etažni lastniki sodijo v krog materialnih udeležencev, ima sodišče dolžnost, da ostale etažne lastnike o postopku obvesti. Sodišče si mora namreč v nepravdnem postopku prizadevati, da na podlagi njemu znanih podatkov v postopek pritegne materialne udeležence,(3) vendar bo to lahko sodišče storilo že z vročitvijo obvestila o postopku, ne pa z vročitvijo predloga.

11. Ker so predlagatelji vložili popoln predlog v zadostnem številu izvodov, procesnih ovir za njegovo vsebinsko obravnavanje ni bilo in je izpodbijani sklep, s katerim ga je sodišče prve stopnje zavrglo, nepravilen. S tem je pritožba predlagateljev utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 26. člena ZVEtL razveljavilo.

--------------------

(1) V postopkih določitve pripadajočega zemljišča se na podlagi drugega odstavka 26. člena

Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja

posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL)

uporabljajo pravila nepravdnega postopka (Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP), ki v 37. členu napotuje na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka, torej na ZPP.

(2) Zakon namreč predlagalno pravico v postopku za določitev pripadajočega zemljišča daje ne le lastniku posameznega dela stavbe, kot to velja za postopek vzpostavitve etažne lastnine (14. člen ZVEtL), pač pa tudi zemljiškoknjižnemu lastniku zemljišča, pa tudi občini, na območju katere nepremičnine ležijo (prvi odstavek 26. člena ter drugi odstavek 30. člena ZVEtL)

(3) Dragica Wedam-Lukić in Ada Polajnar-Pavčnik: Nepravdni postopek – zakon s komentarjem; ČZ Uradni list RS, maj 1991, str. 36.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 839/2014
• VSM Sklep I Kr 30208/2017
• VSL sklep II Cp 3208/2009