VSL sklep I Cpg 119/2013

Jedro

Pri presoji predpostavk za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ mora sodišče preveriti le, ali upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in ali je upnik za verjetno izkazal nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče se tako ne spušča v presojo obstoja ali neobstoja denarne terjatve, ki naj bo s predhodno odredbo zavarovana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 13. 7. 2012, ki ga je vložil zoper sklep o izdaji predhodne odredbe opr.št. Z 32/2012 z dne 22. 6. 2012.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje oziroma spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ z navedbo, da je izpodbijani sklep nepreizkusljiv, ker se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do njegovega ugovora, da je bila predhodno odredba izdana v zavarovanje neobstoječe terjatve. Pri presoji predpostavk za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ mora sodišče preveriti le, ali upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in ali je upnik za verjetno izkazal nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Iz povedanega izhaja, da se sodišče ne spušča v presojo obstoja ali neobstoja denarne terjatve, ki naj bo s predhodno odredbo zavarovana. Prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da upnik razpolaga z izvršilnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 58126/2012 z dne 25. 4. 2012, ki v dajatvenem delu, ki predstavlja plačilni nalog, ni bil razveljavljen in torej predstavlja odločbo domačega sodišča, ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva. S tem je bil preizkus prvega pogoja za izdajo predhodne odredbe izčrpan, presoja obstoja ali neobstoja denarne terjatve pa bi presegla domet preizkusa obstoja tega pogoja za izdajo predhodne odredbe.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi z ugotavljanjem verjetnega izkaza nevarnosti za uveljavitev terjatve, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do dožnikovega ugovora, da listin, ki jih je predložil upnik, ni preverilo glede njihove pravilnosti, verodostojnosti in ažurnosti. Zgolj tako navržen dvom v pravilnost, verodostojnost in ažurnost predloženih listin po presoji pritožbenega sodišča ne omogoča preizkusa, ker je prepavšalen. Na dolžniku je namreč trditveno in dokazno breme, da izpodbija trditve in dokaze nasprotne stranke (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tega bremena pa pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zmogel.

8. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno presojalo tudi podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2011, ki jo je predložil dolžnik in iz nje pravilno ugotovilo, da ima dolžnik v okviru izkazanih obveznosti do virov sredstev negativni kapital, ki se glede na predhodno leto povečuje. Z navedenim dokazom pa dolžnik ni uspel ovreči po upniku predložene bonitetne informacije za dolžnika.

9. Glede na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil postopek za začetek stečajnega postopka ustavljen zaradi umika predloga, je neutemeljeno tudi pritožbeno sklepanje, da je pristojni organ ugotovil solventnost oziroma plačilno sposobnost dolžnika. Postopek je bil ustavljen zato, ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka umaknjen, ne pa zato, ker bi sodišče ugotavljalo (in)solventnost dolžnika. Nenazadnje pa iz ugovornih navedb samega dolžnika izhaja, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o predlogu enega od upnikov za začetek stečajnega postopka izposlovati odložitev odločanja o predlogu s predloženim poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena ZFPPIPP, kar po presoji pritožbenega sodišča kaže prav nasprotno, kot s sklicevanjem na to poročilo skuša prikazati dolžnik. Prav poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja kaže na to, da je dolžnik postal insolventen, saj v nasprotnem primeru to poročilo ne bi bilo potrebno. Kakšni so bili ti ukrepi in ali so bili dejansko tudi izvedeni, pa dolžnik v ugovoru niti ni pojasnil.

10. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo pravilno presodilo, da je upnik verjetno izkazal tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, to je nevarnost za uveljavitev njegove denarne terjatve, ker je dolžnik s svojim ugovorom zoper sklep o izdaji predhodne odredbe ni uspel izpodbiti. Spričo povedanega pa je izzvenela tudi pritožbena trditev, da ni utemeljena izdaja dveh predhodnih odredb, ker ne obstoji nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve in torej niti pogoj za izdajo ene predhodne odredbe ni podan.

11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ in je posledica dolžnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.

Datum zadnje spremembe:

11.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 173/2014
• VSK sklep Cpg 102/2012
• VSL sklep II Cp 3105/2012