<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 398/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.398.2013
Evidenčna številka:VSL0068869
Datum odločbe:20.02.2013
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO
Institut:arbitražni dogovor - izključitev sodne pristojnosti - jasnost arbitražnega dogovora

Jedro

Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni pristojno za odločanje v predmetni zadevi (I. točka izreka), tožbo zavrglo (II. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo v plačilo stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov ter navaja, da določilo 15. člena gradbene pogodbe ne predstavlja arbitražnega sporazuma, saj pogodbeni stranki s tem določilom nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov. Pravni značaj dogovora o arbitraži ima lahko le dogovor, s katerim stranki priznata arbitražni odločbi zavezujoč in dokončni učinek. S predmetnim pogodbenim določilom sta pravdni stranki predvideli še nadaljnji postopek pred sodiščem, torej nista jasno izrazili volje ter dosegli soglasja, da je odločitev arbitraže dokončna in zavezujoča (gre za t. i. patološko arbitražno klavzulo). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu tudi napačno sklicuje na ZArbit, saj je bila pogodba podpisana pred začetkom veljavnosti ZArbit, zato se arbitražni sporazum presoja po določbah ZPP. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Toženca sta na pritožbo pravočasno odgovorila ter navajata, da je v pogodbi dogovorjen arbitražni sporazum, s katerim je določeno, da bo sporna vprašanja, v primeru, da se stranki ne bi mogli sporazumeti, reševala arbitražna komisija. Stranka, nezadovoljna z odločitvijo arbitraže, lahko sproži spor pred pristojnim sodiščem v Ljubljani. S pogodbenim določilom je jasno in izrecno izključena sodna intervencija. Z določilom, da lahko stranka, nezadovoljna z odločitvijo arbitraže, sproži spor pred pristojnim sodiščem, sta pogodbeni stranki dogovorili pravico razveljavitve arbitražne odločbe v skladu z zakonodajo (477. člen ZPP), ne pa za vzporedni ali nadaljnji sodni postopek. Odločitev arbitražne komisije bi imela za pogodbeni stranki zavezujoč in dokončni učinek. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V 15. členu Gradbene pogodbe z dne 7. 9. 2007, ev. št. VG-0568/00-846500 (v nadaljevanju gradbena pogodba), sta se tožeča stranka in pravni prednik tožencev dogovorila, da bosta morebitne spore reševala sporazumno. Če se ne bi mogla sporazumeti, sta zapisala, bo sporno vprašanje reševala arbitražna komisija, v katero imenuje vsaka pogodbena stranka po enega predstavnika, predsednika komisije pa izbereta predstavnika. Pogodbena stranka, nezadovoljna z odločitvijo arbitražne komisije, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču v Ljubljani. Upoštevajoč datum podpisa pogodbe je sodišče prve stopnje napačno ravnalo, ko je uporabilo določbe ZArbit, saj se veljavnost arbitražnih sporazumov, sklenjenih pred uveljavitvijo ZArbit, presoja po do tedaj veljavnih predpisih (prvi odstavek 50. člena ZArbit). ZArbit je pričel veljati 9. 8. 2008, zato je treba sporno določilo 15. člena gradbene pogodbe presojati po enaintridesetem poglavju ZPP, ki je urejalo postopek pred arbitražami pred uveljavitvijo ZArbit.

6. V skladu s 475. členom ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena (o tem obstaja že obširna in enotna sodna praksa (1)). V 15. členu gradbene pogodbe je bila za spore iz pogodbe sicer dogovorjena arbitraža, vendar je v pogodbenem določilu obenem zapisano, da lahko z odločitvijo nezadovoljna stranka sproži spor pred sodiščem. S predmetnim določilom pogodbeni stranki torej nista izključili sodne pristojnost oziroma dogovorili dokončnost arbitražne odločbe, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, saj iz njega izhaja, da lahko tista stranka, ki se z odločitvijo arbitraže ne strinja, postopek nadaljuje pred sodiščem - odločitev arbitraže torej nima dokončnega učinka. Pritožbeno sodišče ne sledi navedbam tožencev, da sta s predmetnim določilom pogodbeni stranki le predvideli možnost zahtevati razveljavitev arbitražne odločbe skladno s tedaj veljavnim 477. členom ZPP, ki določa možnost razveljavitve arbitražne odločbe v primeru napak pri sklepanju arbitražnega sporazuma, napak, nastalih tekom postopka pred arbitražo, ter napak arbitražne odločbe. Iz same dikcije določbe 15. člena gradbene pogodbe, ki govori o tem, da lahko stranka, ki je z odločitvijo arbitraže nezadovoljna, sproži spor pred sodiščem, je jasno razvidno, da ne gre za razveljavitev arbitražne odločbe v primeru napak, ampak za njeno nedokončnost oziroma možnost nadaljevanja spora pred sodiščem.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, kar pomeni, naj sodišče nadaljuje z obravnavanjem tožbe.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 11. 2011, opr. št. I Cpg 1082/2011, in tam citirano sodno prakso.


Zveza:

ZArbit člen 50, 50/1.
ZPP člen 475, 477.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0MTk5