<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 53/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.53.2013
Evidenčna številka:VSL0068867
Datum odločbe:01.03.2013
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:stranka zapuščinskega postopka - vročitev sklepa o dedovanju - pritožba

Jedro

S tem, ko je bil v pravdnem postopku tožbeni zahtevek pritožnice na ugotovitev, da ima dedno pravico po zapustniku, pravnomočno zavrnjen, je izgubila položaj stranke. Ker ni dedinja, prav tako pa tudi ni volilojemnica ali oseba, ki bi uveljavljala (še) kakšno drugo pravico iz zapuščine o kateri bi odločalo zapuščinsko sodišče, ni več nobene podlage, da bi položaj stranke obdržala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pritožnica V. Z. I. je v zapuščinskem postopku zatrjevala, da ji kot izvenzakonski partnerici zapustnika pripada dedna pravica. Ker zapustnikova sinova obstoja izvenzakonske skupnosti nista priznala, je sodišče ta postopek prekinilo in jo napotilo na pravdo. Tožbeni zahtevek pritožnice, v katerem je zahtevala ugotovitev svoje dedne pravice, je bil v pravdi pravnomočno zavrnjen, zavrnjena pa je bila tudi revizija. Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je prekinjeni zapuščinski postopek nadaljevalo, ko je bilo o zahtevku pravnomočno odločeno, je štelo, da pritožnica ni več stranka postopka. Zapuščinsko obravnavo je v nadaljevanju opravilo brez nje, (pravnomočen) sklep o dedovanju pa ji je bil vročen v vednost. Z izpodbijanim sklepom je nato zavrglo tudi s strani pritožnice vložen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in njeno pritožbo zoper sklep o dedovanju.

2. V pritožbi, ki jo vlaga zoper takšno odločitev, pritožnica zatrjuje kršitev materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka te poseg v ustavni pravici do enakega varstva pravic in sodnega varstva iz 22. oziroma 23. člena Ustave RS. Meni, da s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka v pravdi ni izgubila položaja stranke v postopku in bi bilo zato sodišče dolžno odločiti o njenih vlogah in ji vročiti tudi sklep o dedovanju. Tudi z uporabo analogije (2. odstavek 215. člena ZD) bi ji sklep moral biti vročen. Ker ji ni bil, ni mogel postati pravnomočen. Pogoji za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti so tako podani. V vsakem primeru bi o tem moralo sodišče odločiti meritorno. S tem, ko ji sklep o dedovanju ni bil vročen, je bilo poseženo tudi v obe zgoraj navedeni ustavni pravici. Sodišče tudi ni odločilo o številnih vlogah, ki jih je med postopkom vložila. Če je štelo, da ni stranka, bi jih moralo s sklepom zavreči in ji s tem omogočiti pravno varstvo. Nobene podlage ni za to, da jih enostavno prezre.

3. Dediča A. in G. I. sta na pritožbo odgovorila. Z odločitvijo in razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, se strinjata in predlagata, da pritožbeno sodišče vloženo pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Na podlagi 175. člena ZD se za stranko v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Stranka ima tudi pravico, da ji sodišče vroči sklep o dedovanju (215. člen ZD), ima pa tudi pravico vložiti pritožbo (333. in 366. člen ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

6. Tistemu, ki zatrjuje, da je upravičen do določenega položaja v zapuščinskem postopku, mora sodišče dovoliti, da opravlja tista procesna dejanja, do katerih ima pravico. Vendar pa vabilo k sodelovanju v zapuščinskem postopku še ne pomeni, da bo določena oseba položaj stranke tudi obdržala. Lahko se zgodi, da se šele v teku postopka ugotovi, ali osebi položaj stranke tudi dejansko pripada.

7. V konkretnem primeru ni dvoma, da je pritožnica, ki je zatrjevala, da ji pripada dedna pravica po zapustniku, na tej podlagi imela pravico udeleževati se tega zapuščinskega postopka kot stranka. Vendar pa je ta položaj izgubila s tem, ko je bil v pravdnem postopku njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima dedno pravico po zapustniku, pravnomočno zavrnjen. Ker ni dedinja, prav tako pa tudi ni volilojemnica ali oseba, ki bi uveljavljala (še) kakšno drugo pravico iz zapuščine o kateri bi odločalo zapuščinsko sodišče, ni več nobene podlage, da bi položaj stranke obdržala. Vsa svoja upravičenja, ki jih je utemeljevala z sklicevanjem na izvenzakonsko skupnost z zapustnikom, je že izčrpala v pravdnem postopku. Ker je torej predlog (in pritožbo) vložila oseba, ki te pravice ni (več) imela, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrglo in ne zavrnilo, saj sodišče vsebinsko odloča zgolj o vlogah, ki jih vloži za to upravičena oseba. Enako velja tudi za vloženo pritožbo.

8. Na odločitev pritožbenega sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje na 2. odstavek 215. člena ZD iz katerega izhaja, da se sklep o dedovanju vroči tudi dediču, ki se je odpovedal dedovanju. Položaj pritožnice, ki (nikoli) ni (bila) dedinja, in položaj osebe, ki je bila dedič, pa se je temu odpovedala, namreč nista primerljiva.

9. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o vlogah, ki jih je pritožnica v teku zapuščinskega postopka vložila, tudi ni podlage, da bi se pritožbeno sodišče o teh pritožničinih očitkih podrobneje opredeljevalo. Bistveno je, da ravnanje sodišča prve stopnje, ki o teh vlogah ni odločalo, za izpodbijano odločitev ni relevantno.

10. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo predlog in pritožbo, tudi ni prišlo do kršitve pravice pritožnice iz 22. oziroma 23. člena Ustave, saj le-ta spregleda, da sta ji bili obe že zagotovljeni v pravdnem postopku v katerem je izčrpala tudi redno in izredno pravno sredstvo.

11. Očitka o storjenih bistvenih kršitvah postopka pritožnica ne konkretizira. Ker pritožbeno sodišče na postopkovne kršitve, razen na tiste, ki so naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti, takšno nekonkretizirano uveljavljanje ne zadostuje. Glede uradoma upoštevnih pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bile storjene.

12. Ker glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni zasledilo niti kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

URS člen 22, 23.
ZD člen 175, 215, 215/2.
ZPP člen 333, 366.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0MTk3