VSK sklep CDn 22/2012

Jedro

Sodišče je spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat predlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo.

Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se zahtevek za vzpostavitev listine in predlog za vpis lastninske pravice na podlagi te listine zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani vzpostavilo listino, to je prodajno pogodbo za nepremičnini parc. št. 325/17 in 325/22 obe k.o. T. Na podlagi vzpostavljene listine pa je dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja. Iz razlogov sklepa izhaja, da nasprotna udeleženka ni hkrati z ugovorom predlagala tudi vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, kar pa je pogoj po 238. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in je bilo treba ugovor zavrniti.

Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da predlog za vzpostavitev listine temelji na neresničnih navedbah, saj predlagatelj sodišča ni seznanil z vsemi dejstvi, pomembnimi za odločitev. Čeprav naj bi bila med predlagateljem in I.H. sklenjena prodajna pogodba za solastniški delež do 1/4, pa je bila ta pogodba kasneje s sporazumom zakoncev sporazumno razveljavljena, kar izhaja iz notarskega zapisa sporazuma po 64. členu ZZZDR. Ker je pogodba prenehala obstajati, predlagatelj na njeni podlagi ne more predlagati vzpostavitve listine in sodišče na njeni podlagi dovoliti vknjižbe lastninske pravice. Sodišče ni niti preverjalo navedb predlagatelja, da naj bi izvirnik listine izgubil, čeprav je taka trditev očitno neresnična in namenjena le zavajanju sodišča. Sodišče je nato tem navedbam nekritično sledilo, ne da bi razloge sploh obrazložilo in s tem zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker izvirnik listine ni bil izgubljen, temveč je bila pogodba razveljavljena, niso izpolnjeni pogoji za vzpostavitev listine po prvem odstavku 234. člena ZZK-1, saj pravna podlaga za vknjižbo ne obstaja več. Napačno je tudi tolmačenje 38. člena ZZK-1. Nasprotna udeleženka je edina dedinja po pok. I.H., in je s trenutkom smrti zapustnice postala lastnica nepremičnin, ki so bile predmet zapuščine, tudi solastniškega deleža do 1/2 na parc. št. 325/17 in 325/22 k.o. T. V zvezi s tem je bil tudi že izdan sklep o dedovanju, ki ga mora v zemljiški knjigi izvesti sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pravno zgrešeno tolmačenje sodišča prve stopnje, da bi nasprotna udeleženka hkrati z ugovorom morala zahtevati tudi vpis lastninske pravice v svojo korist, vpis na podlagi sklepa o dedovanju pa sodišče izvede po uradni dolžnosti.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine.

Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Taka določba je logična in skladna z načelom formalnosti postopka in z materialnim publicitetnim načelom, saj je obstoj upravičenja na podlagi listine, ki ne obstaja več, manj verjeten od vpisa v zemljiški knjigi. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis (zadošča, da izkaže, da so izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice nanj). Če je vložen ugovor, mora sodišče predlog za vzpostavitev listine in predlog za vpis na podlagi te listine zavrniti (3. odstavek 240. člena ZZK-1, smiselno enako po 239. členu ZZK-1).

Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat podlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo. Ob upoštevanju zgoraj omenjenih načel zemljiškega prava in ob upoštevanju začetka veljavnosti vpisov, je pritožnico smiselno treba šteti za zemljiškoknjižno lastnico, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, tako da se predlog za vzpostavitev listine zavrne, v posledici pa se zavrne tudi predlog za vpis lastninske pravice na predlagatelja (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s 3. odstavkom 240. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

05.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4529/2010
• VSK sklep CDn 8000000023/2011
• VSK sklep CDn 8000000024/2011