VSL sklep I Cpg 1347/2012

Jedro

Morebiten uspeh tožene stranke z zahtevkom iz nasprotne tožbe še ne pomeni, da zahtevek iz tožbe ni verjetno izkazan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 4. 7. 2012 (I. točka izreka) in sklenilo, da bo o stroških odločeno s končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep razveljavi in zavrne predlagano začasno odredbo, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tožene stranke v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni in pod izvršbo.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožeče stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke izdalo začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, s katero je odredilo prepoved odtujitve in obremenitve ter zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z identifikacijsko številko X, k.o. L., v lasti tožene stranke do 1/1, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka s predloženim neplačanim računom, kontno kartico in pogodbo št. 019/2007 z verjetnostjo izkazala obstoj terjatve do tožene stranke in nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali precej otežena zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, saj je tožena stranka odtujila nepremičnino z ID številko Y, dolga do tožeče stranke pa še vedno ni plačala (270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6. Tožena stranka navaja, da je bil pred izdajo izpodbijanega sklepa na nepremični z identifikacijsko številko Z, k.o. L. (glede katere je bila na podlagi v tem postopku izdanega sklepa o zavarovanju za toženo stranko že vpisana prepoved odtujitve in obremenitve in predlog vpisan v zemljiško knjigo) predlagan izbris bančne hipoteke, s čimer naj bi bila navedena nepremičnina razbremenjena vsakršnih pravic. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni trdila niti dokazala, da bi sklep o izbrisu hipoteke do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že postal pravnomočen. Poleg tega sledi navedbam sodišča prve stopnje, da glede na terjatev tožeče stranke iz naslova glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki je na dan 26. 6. 2012 znašala 103.386,78 EUR ter vrednost nepremičnine z identifikacijsko številko Z, k.o. L., ki je po podatkih GURS-a znašala 100.000,00 EUR, tudi v primeru dopustnosti zavarovanja terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve dveh nepremičnin ne gre za občutno in očitno nesorazmerje med vrednostjo terjatve in nepremičnine, upoštevaje pri tem tudi dejstvo, da se vrednost nepremičnin zmanjšuje, terjatev tožeče stranke pa narašča.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi glede na vloženo nasprotno tožbo, s katero tožena stranka od tožeče zahteva plačilo nekoliko višjega zneska od temelja izpodbijane začasne odredbe, bistveno vplivala na oceno verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke. Morebiten uspeh tožene stranke zahtevkom iz nasprotne tožbe namreč še ne pomeni, da zahtevek iz tožbe ni verjetno izkazan.

8. Tožeča stranka s tožbo v predmetnem postopku zahteva plačilo glavnice in zakonskih zamudnih obresti, katerih znesek se s potekom časa spreminja, z njim pa tudi končni znesek. Sodišče prve stopnje je skladno z Obligacijskim zakonikom opravilo izračun zamudnih obresti in tako zgolj določilo skupno višino terjatve tožeče stranke na dan odločitve sodišča prve stopnje o vloženem predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožbene navedbe, da sodišče nastopa v vlogi zastopnika tožeče stranke, ker je na dan izdaje izpodbijanega sklepa izdelalo in se sklicevalo na priložen izračun obresti, ki ga tožeča stranka ni predložila, so zato neutemeljene.

9. Pritožbeno sodišče sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje iz sklepa z dne 26. 6. 2012, v katerem je jasno obrazložilo, zakaj šteje terjatev tožeče stranke za verjetno izkazano, posledično pa tudi za zapadlo, zato se pritožbene navedbe v zvezi z zavarovanjem bodoče terjatve tožeče stranke izkažejo za neutemeljene.

10. Pritožbeno sodišče sledi oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izkazala verjetnosti v pobot uveljavljane pogodbene kazni v znesku 23.387,53 EUR. Tožena stranka glede na navedbe tožeče stranke, s katerimi je obrazloženo ugovarjala temelju obstoja pogodbene kazni, ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Ni namreč zatrjevala niti izkazala, da je pogodbeno kazen skladno s 55. členom Posebnih gradbenih uzanc (PGU) pravočasno uveljavljala, niti prerekala očitkov tožeče stranke, da so bila dela, opravljena po 11. 2. 2008, izvedena v dogovorjenih, podaljšanih, v gradbeni dnevnik vpisanih rokih, za katere sta se stranki dogovorili zaradi spremenjenih razmer oziroma da je prišlo do neizpolnitve oziroma neredne izpolnitve pogodbenih obveznosti zaradi vzroka, za katerega tožeča stranka ne odgovarja; v takem primeru bi bila namreč slednja skladno s 57. členom PGU oproščena plačila pogodbene kazni. Pritožbeno sodišče še dodaja, da na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje glede na višino terjatve tožeče stranke tudi verjetna izkazanost pogodbene kazni ne bi vplivala.

11. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek ( prvi odstavek 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 119/2010
• VSK sodba Cpg 7/2010
• VSL sodba in sklep I Cpg 1359/2010