VSL sklep I Cp 536/2012

Jedro

Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Treba je zato upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot. Upoštevati je treba tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 20.10.2011 se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 8.11.2011 se ugodi in se sklep razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.10.2011 ustanovilo nujno pot, kot je razvidna iz 1. točke izreka in skice sodnega izvedenca B. K. z dne 6.12.2010, ki je sestavni del sklepa. Predlagatelju je naložilo plačilo nadomestil za ustanovljeno nujno pot, in sicer prvi nasprotni udeleženki v znesku 6.430,10 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu v znesku 369,60 EUR in tretjemu nasprotnemu udeležencu v znesku 1.524,60 EUR, vse v roku 30 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila (2. točka izreka). Odločilo je še, da predlagatelj nosi vse stroške postopka (3. točka izreka).

2. S sklepom z dne 8.11.2011 je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevek tretjega nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov postopka.

3. Zoper sklep z dne 20.10.2011 se pritožuje prva nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je predlagatelj podal več variantnih predlogov za traso nujne poti, prvotno pa je predlagal traso kar po parc. št. 1723/18 in parc. št. 1723/6, obe k.o. x., last prve nasprotne udeleženke. Po tem predlogu bi prva nasprotna udeleženka praktično izgubila vse svoje dvorišče. Na naroku 21.10.2010 je predlagatelj primarno vztrajal pri svojem zadnjem predlogu, po katerem bi nujna pot potekala (namesto preko parc. št. 1723/18) po parc. št. 1724/3 in nato po parc. št. 1724/1. Temu predlogu je sledila še modifikacija v vlogi z dne 5.11.2010. Sodišče je sprejelo odločitev, ki jo je kot varianto nujne poti predlagal izvedenec A. B.. Prva nasprotna udeleženka je nasprotovala tej varianti in podala obširne pripombe na mnenje izvedenca A.B.. Izvedenec ni upošteval omejitve glede obremenitve poti, ki je bila že določena za stranki P. in Ć. s sklepom prvega sodišča N 207/2001. Ta sklep bi moralo prvo sodišče upoštevati tudi v tej zadevi. Primerjava izračunanega nadomestila v zadevi N 207/2001 pokaže, da je stranka Ć. dolžna plačati za isto pravico celo višje nadomestilo kot predlagatelj v tem postopku, pri čemer je poseg v nepremičnino prve nasprotne udeleženke neprimerljiv. Določena varianta nujne poti bistveno odstopa od vseh kriterijev, zlasti pa, da mora nujna pot v čim manjši meri obremenjevati nepremičnino, po kateri poteka. Prva nasprotna udeleženka je zaradi odgovora na mnenje izvedenca B. angažirala izvedenca D.Ž., njegovo mnenje pa je priložila k pripombam na izvedensko mnenje izvedenca B.. Po mnenju D. Ž. je za nujno pot najustreznejša varianta, ki poteka po že obstoječi trasi, prečka parc. št. 1723/29 v severnem delu, nato gre ob severnem robu parc. št. 1724/3 in prečka parc. št. 1724/1 v severovzhodnem vogalu na parc. št. 1723/20, last predlagatelja. Dokler izvedenec B. ni predlagal svoje variante je bil ta predlog tudi primarni predlagateljev predlog. Po tej varianti nujne poti se možnosti izrabe preostalega dela zemljišča parc. št. 1724/3 ne bi okrnilo. S takšno varianto bi se rešil tudi dostop za stranko S. na parc. št. 1724/1. Prva nasprotna udeleženka je predlagala sodišču, da pozove četrto nasprotno udeleženko, da se izjasni o tej varianti, saj bi se s tem uredil tudi dostop do njene nepremičnine. Odločitev prvega sodišča o trasi nujne poti pomeni, da lahko tudi ostali lastniki sosednih nepremičnin, ki sedaj uporabljajo za dostop zgornjo gozdno cesto, vlagajo nove predloge za nujno pot. Prva nasprotna udeleženka je opozorila sodišče, da naj pozove izvedenca B., da poda ustrezne strokovne odgovore na njene pripombe, česar izvedenec B. ni storil. Prvo sodišče bi moralo vsaj kot del navedb prve nasprotne udeleženke upoštevati tudi mnenje D.Ž., katerega pa je prezrlo in s tem kršilo pravico prve nasprotne udeleženke do sodelovanja v postopku. Za presojo strokovnosti mnenja D.Ž. ni pomembno, da ga je angažirala prva nasprotna udeleženka. Iz njegovega mnenja ne izhaja, da je podano le v korist prve nasprotne udeleženke. Mnenje izvedenca B. predstavlja izrazito favoriziranje predlagatelja in njegovih koristi. Prvo sodišče je ignoriralo vse navedbe prve nasprotne udeleženke, podkrepljene z mnenjem D.Ž., s takšnim postopanjem pa prvi nasprotni udeleženki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Varianta, ki jo je predlagala prva nasprotna udeleženka na naroku 15.9.2011, je najmanj obremenjujoča za vse udeležence. V primeru variante izvedenca B. prva nasprotna udeleženka praktično izgubi celoten zgornji del zemljišča, saj se enotno urejeno dvorišče in urejen vrt preseka na dva dela, to pa bistveno vpliva na celovitost in izkoriščenost preostanka nepremičnin prve nasprotne udeleženke. Prva nasprotna udeleženka je bila celo pripravljena, da se pot po njeni varianti zaključi na njeni parc. št. 1723/18 na zgornjem delu platoja, v tem primeru pa nujna pot ne bi obremenila parc. št. 1724/1. Izvedenec B. je že na samem naroku dal vedeti, da ne odstopa od svojega mnenja, čeprav pred tem sploh ni prebral pripomb prve nasprotne udeleženke z mnenjem D.Ž.. S tem prvi nasprotni udeleženki ni bila dana možnost, da bi bilo na njene pripombe strokovno odgovorjeno. Izvedenec B. je nato v svojem odgovoru le pavšalno zavrnil pripombe prve nasprotne udeleženke. Iz njegovih odgovorov zato ni mogoče napraviti nobenih zaključkov. Bistvena kršitev določb postopka je tudi v tem, da sodišče ni dalo udeležencem možnosti, da priglasijo stroške postopka. Namen parc. št. 1723/6 in parc. št. 1723/18 v preteklosti (za dostop do stavbnih zemljišč) je z vidika prve nasprotne udeleženke povsem nepomemben, saj je parceli kupila brez omejitev v dobri veri in ju uredila za uporabo. Prvo sodišče je navedlo razloge, zakaj dostop do predlagateljeve parcele ni primeren z vrha. Enake razloge, razen dolžine, je mogoče ugotoviti tudi pri trasi določene nujne poti. Del zemljišča prvih dveh nasprotnih udeležencev se že sedaj uporablja za pot. Tretji nasprotni udeleženec bo nujno potreboval pot za dostop do svoje parcele. Nevzdržna je trditev izvedenca, ki jo ponavlja tudi sodišče, da naj bi z določeno nujno potjo pridobila večjo korist tudi parc. št. 1723/23, last prve nasprotne udeleženke. Težko je trditi, da se bo funkcionalnost nepremičnin prve nasprotne udeleženke povečala z 9 metrov širokim dovozom po parc. št. 1723/18. Na parc. št. 1723/6 in parc. št. 1723/18 si je prva nasprotna udeleženka zagradila in uredila tlakovano dvorišče ter terasaste njive na parc. št. 1723/18. Dvorišče na račun dovozne poti prve nasprotne udeleženke ne bo večje. Ekonomsko izkoriščanje bo drugačno in znatno otežkočeno. Ekonomska korist ustanovljene nujne poti ne more iti samo v škodo zemljišča ene stranke, pri čemer obstajata vsaj dve boljši varianti, pri katerih bi se breme nujne poti vsaj malo porazdelilo, tako pa celotno breme prizadene le prvo nasprotno udeleženko, ki ima trenutno edina urejeno okolico. Zato ni mogoče trditi, da bodo nepremičnine, preko katerih poteka nujna pot, čim manj obremenjene, lastniki pa čim manj moteni. Težko si je predstavljati, kako bo praktično ob stavbi prve nasprotne udeleženke predlagatelj vozil s težkimi kamioni na svoje zemljišče. Posegi v sedanje urejeno stanje nepremičnin prve nasprotne udeleženke in obremenitve bi bili neprimerljivo manjši, če bi sodišče sledilo njenemu predlogu, pri čemer bi bila pot le nekaj metrov daljša, s tem pa bi pot dobili tudi stranki S. in B.. Ob upoštevanju le procentualnih obremenitev in kvadrature posameznih parcel je varianta prve nasprotne udeleženke neprimerljivo smotrnejša od rešitve izvedenca B., po kateri je nepotrebno znatno obremenjena le nepremičnina prve nasprotne udeleženke. Če bi prva nasprotna udeleženka želela dostopati po „tako razširjenem dvorišču“ si bo morala iz lastne nepremičnine urediti poseben dovoz do svoje garaže. Težko si je predstavljati, da bo tretji nasprotni udeleženec, glede na ne preveč dobre odnose, prvi nasprotni udeleženki dopuščal uporabo določene trase nujne poti za zavijanje na njeno dvorišče. Neargumentirana je tudi ocena izvedenca, da objekt prve nasprotne udeleženke z nujno potjo ne bo ogrožen glede na to, da je rob nujne poti umaknjen približno 5 metrov od objekta. Izvedenec je zanemaril, da je bila prva nasprotna udeleženka ob meji s predlagateljevo nepremičnino, zaradi višinske razlike in plazenja, prisiljena napraviti visok betonski podporni zid. Ob izdelavi nujne poti se bo ta zid podrl, s tem pa bo tudi stanovanjska hiša prve nasprotne udeleženke neposredno izpostavljena prekomerni obremenitvi. Sklep nima razlogov, zakaj sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu prve nasprotne udeleženke, saj bi se breme nujne poti za njeno nepremičnino zmanjšalo, določena nujna pot pa onemogoča normalno izkoriščanje njene nepremičnine, saj trasa poti po sredini preseka urejen vrt, trasa poti pa bo bistveno vplivala tudi na sam stanovanjski objekt. Po predlogu prve nasprotne udeleženke bi predlagatelj z le nekoliko daljšo traso poti zavil ob robu bodisi po parc. št. 1724/1, bodisi po zgornjem robu parc. št. 1723/18. Zastavlja se vprašanje, kako je lahko izvedenec B. zgolj zaradi nekaj metrov daljše variante poti prve nasprotne udeleženke vztrajal pri svoji rešitvi, pri čemer ni želel niti odgovoriti na nobene pripombe, ki bi nakazovale drugo možno rešitev.

4. Zoper sklep z dne 8.11.2011 se pritožuje tretji nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da prvo sodišče na naroku na kraju samem 15.9.2011 ni odločalo o preostalih dokaznih predlogih. Sodišče je deset dni po prejemu dopolnilnega mnenja izvedenca povsem nepričakovano izdalo sklep, s katerim je odločilo o stvari. Iz sklepa z dne 20.10.2011 ne izhaja, kdaj je bila glavna obravnava zaključena. Iz sklepa tudi ni razvidno, da bi sodišče presojalo o dokaznih predlogih nasprotnega udeleženca. Sklep je bil popolno presenečenje, saj sodišče prve stopnje na naroku 15.9.2011 ni dalo vedeti udeležencem, da je postopek zaključilo, oziroma ni odločilo, da se obravnava zaključi in da odločba izide pisno. Tako noben udeleženec ni priglasil stroškov. Stroški v nepravdnem postopku se odmerijo glede na vrednost spora, ki pa v tem postopku ni bila določena. Pravočasna priglasitev stroškov ni bila mogoča, ker je prvo sodišče brez obravnavanja zaključilo postopek. Glede na 3. točko sklepa z dne 20.10.2011 je nasprotni udeleženec priglasil stroške postopka naslednji dan po prejemu sklepa. Udeležencem postopka mora biti znano, ali je ta v teku ali pa je sodišče z obravnavanjem zadeve zaključilo. Na omenjenem naroku je prvo sodišče izvedencu naložilo izdelavo dodatnega mnenja. Udeleženci morajo imeti pravico, da na mnenje odgovorijo. Sodišče je z izdajo sklepa o stvari brez obravnavanja kršilo načelo kontradiktornosti. Izpodbijani sklep je nezakonit, saj gre za enak primer, ko sodišče izda odločbo brez obravnavanja in nasprotni udeleženec ni mogel predvideti ravnanja sodišča. Nasprotni udeleženec je zato upravičen zahtevati povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa o končanju postopka.

5. Predlagatelj ni odgovoril na vročeni pritožbi. Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in razveljavi izpodbijani sklep.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Materialnopravno izhodišče za odločanje o dovolitvi nujne poti predstavljata prvi in drugi odstavek 89. člena SPZ. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je zato treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot. Upoštevati je treba tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. S tega vidika nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi med drugim potekala tudi preko dvorišča.

8. Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo opisanega materialnopravnega izhodišča za presojo v tej zadevi, zaradi česar je bilo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Prvo sodišče je sledilo varianti nujne poti, ki jo je „predlagal“ izvedenec A.B.. Glede na doslej zbrano dokazno gradivo se po oceni pritožbenega sodišča poraja resen dvom v pravilnost zaključka prvega sodišča, da je dovoljena trasa nujne poti z vidika 89. člena SPZ res najustreznejša rešitev. Prva nasprotna udeleženka je ves čas postopka „ponujala“ kot alternativno možnost trase nujne poti pot, ki se nadaljuje po trasi dosojene nujne poti na parc. št. 1724/3 ob robu te nepremičnine vse do njene posestne meje s parc. št. 1724/1, nato pa poteka ob severovzhodnem robu te parcele do predlagateljeve parc. št. 1723/20 (varianta V/1 v izvedenskem mnenju A.B., list. št. 128). Na zadnjem naroku je prva nasprotna udeleženka kot „podvarianto“ predlagala celo potek zaključnega dela nujne poti po severozahodnem robu njene parc. št. 1723/18, namesto po parc. št. 1724/1. Prvo sodišče se o alternativni varianti prve nasprotne udeleženke ni opredelilo, čeprav se že na prvi pogled ponuja zaključek, da bi lahko bila varianta V/1 z vidika 89. člena SPZ ustreznejša izbira. Tudi izvedenec A. B. je v mnenju (list. št. 127) navedel, da je ta trasa (zanjo se je prvotno ogreval tudi predlagatelj) tehnično in ekonomsko načrtovana realno. Prva nasprotna udeleženka je v okviru svojih navedb predložila tudi mnenje D.Ž., ki je v svoji analizi kot najprimernejšo traso ocenil varianto V/1. Prvo sodišče se je bilo dolžno opredeliti do teh trditev prve nasprotne udeleženke, ker pa tega ni storilo, je zagrešilo očitno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Iz mnenja izvedenca A.B. z dopolnitvami izhaja, da naj bi bila dosojena trasa nujne poti ustreznejša od prej navedene variante prve nasprotne udeleženke le zato, ker je krajša za približno 15 metrov. Ta okoliščina glede na opisano materialnopravno izhodišče potrebne presoje in dosedanje dejanske ugotovitve prvega sodišča ne more imeti tehtnega pomena. Prva nasprotna udeleženka upravičeno opozarja, da bi bilo treba v primeru nujne poti, ki jo je določilo prvo sodišče (varianta V/3 na list. št. 130), porušiti del obstoječih zidov oziroma ograj ter spodnji del urejenega terasastega vrta, ki je poleg tlakovanega dela dvorišča prve nasprotne udeleženke in z njim tvori zaključeno celoto na južni strani stanovanjske stavbe prve nasprotne udeleženke, ki ima prav, da bi bil v tem primeru bistveno prizadet urejeni del njenega (širšega) dvorišča (da bi bila z nujno potjo prizadeta uporaba njenega dvorišča, izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa na strani 7, da prva nasprotna udeleženka ne bi smela puščati ovir na njem). Res je tudi, da izvedenec A.B. ni z ničemer argumentiral svoje ocene, da stavba prve nasprotne udeleženke ne bi bila ogrožena z izgradnjo dosojene nujne poti, čeprav je na tem delu naklon zemljišča precej visok, nujna pot bi potekala v neposredni bližini te stavbe, po njej pa bi vozila tudi težka tovorna vozila za potrebe predlagateljeve nepremičnine. Izvedenec A.B. je po drugi strani pojasnil, da nujna pot po varianti V/3 ne vpliva na možnost gradnje objekta na parc. št. 1724/3. Ali to velja tudi za varianto V/1 prvo sodišče ni ugotavljalo (glede na dosedanje ugotovitve je moč domnevati, da možnost gradnje tudi v primeru variante V/1 ne bi bila ovirana).

10. Nepomembno je, če so prodajalci zemljišč pred njihovo parcelacijo načrtovali, da bi parc. št. 1723/6 in parc. št. 1723/18 služili za dovozno pot ostalim stavbnim parcelam na tem območju. Ko je prva nasprotna udeleženka kupila tudi ti nepremičnini, nista bili obremenjeni z nobeno služnostjo poti, zato prvotni namen njune uporabe ne more predstavljati razloga za dovolitev nujne poti po varianti V/3. Neupošteven je tudi argument, da naj bi s sporno nujno potjo pridobila večjo korist tudi parc. št. 1723/23 zaradi dovoza v garažo. Ta zaključek predpostavlja, da ima prva nasprotna udeleženka pravico uporabljati del parc. št. 1724/3, po katerem teče trasa dosojene nujne poti, vendar pa prva nasprotna udeleženka nima nobenega pravnega naslova za uporabo nepremičnine tretjega nasprotnega udeleženca. Poleg tega je ureditev dovoza v garažo izključna domena prve nasprotne udeleženke, saj si dovoz do garaže, če bi to hotela, lahko v celoti uredi na svoji parc. št. 1723/6.

11. V prid varianti V/1 se nakazuje tudi okoliščina, da teren na severozahodnem delu parc. št. 1724/3 in na severovzhodnem delu parc. št. 1724/1 nima tako velikega naklona, zavoj proti parc. št. 1723/20 pa ne bi potekal pod takšnim kotom (skoraj pravokotnim) kot v primeru dosojene nujne poti. To bi verjetno pomenilo manjši radij za vozila in s tem manjšo širino trase nujne poti (in tudi s tega vidika manjšo obremenitev parc. št. 1724/1), kar je razvidno tudi iz skice V/1 na list. št. 128 spisa. Poleg tega poteka varianta V/1 ob samem robu parc. št. 1724/3 in parc. št. 1724/1, varianta V/3 pa parc. št. 1723/18 v celoti preseka v širini 9 metrov, kar glede na njeno dosedanjo urejenost in pomen predstavlja znatno oviro za njeno uporabo. Ni zanemarljiva niti okoliščina, da tudi parc. št. 1724/1 nima potrebne zveze z javno cesto. V hipotetičnem primeru, da bo nepremičnina četrte, pete in šeste nasprotne udeleženke morda imela nujno pot po parc. št. 1724/3 (in naprej po trasi določene nujne poti v tej zadevi, ki v korist drugih upravičencev že obstaja), bi bila nujna pot po varianti V/1 za predlagatelja toliko bolj na mestu, saj bi nujna pot po severovzhodnem delu parc. št. 1724/1 glede na razpoložljive podatke v spisu zelo verjetno pomenila toliko manjšo obremenitev za lastnika „služeče“ nepremičnine, kot bi bilo v primeru nujne poti preko parc. št. 1723/18.

12. Prvo sodišče zaradi delno napačnega materialnopravnega izhodišča ni izvedlo argumentirane primerjave variant nujne poti po variantah V/1 in V/3, predvsem z vidika, katera bi bila manj obremenjujoča za „služno“ nepremičnino in s tem najustreznejša kot trasa nujne poti predlagatelja. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato iz navedenih razlogov ugodilo pritožbi prve nasprotne udeleženke ter sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo odločanje (354. člen, 355. člen in 3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj prvo sodišče upošteva napotke, ki so razvidni iz dosedanje obrazložitve. Analizirati je treba ponujene možne variante nujne poti obeh strani, pri njihovi primerjavi zaradi določitve najustreznejše nujne poti pa ustrezno upoštevati tudi načelo sorazmernosti.

13. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o glavni stvari je že iz tega razloga bilo potrebno razveljaviti tudi sklep z dne 8.11.2011 (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku ima tudi tretji nasprotni udeleženec spet možnost zahtevati povrnitev stroškov postopka.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.04.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1242/2017
• VSL Sklep II Cp 2414/2017
• VSL sklep I Cp 1492/2010