VSL sklep I Cp 955/2012

Jedro

Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točki izreka) spremeni tako, da se prvo tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom drugega tožnika oprostilo plačila sodnih taks (I. točka izreka), predlog prvega tožnika za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa se pravočasno pritožuje prvi tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, temelji na poročilu o opravljanju njegove dejavnosti v letu 2010. Pojasnjuje, da v času vložitve predloga za oprostitev sodnih taks (dne 28. 10. 2011) brez svoje krivde še ni razpolagal z izdelanim poročilom za leto 2011, saj to takrat še ni bilo končano, zato ga tudi ni mogel predložiti sodišču prve stopnje. Iz poročila za leto 2011 izhaja, da je imel v tem letu kot samostojni podjetnik dobiček v višini 7.419,17 EUR. Na mesec je torej v letu 2011 zaslužil le 618,24 EUR. Poudarja, da je potrebno upoštevati, da ima umsko manj razvitega sina (drugi tožnik), ki je sicer res polnoleten in ima svoje prihodke (pokojnino po pokojni materi), vendar pa so ti tako nizki, da ne zadoščajo za pokritje njegovih potreb, ki so zaradi umske manjrazvitosti še višje, kot jih imajo običajno osebe njegove starosti, zato ga je prvi tožnik dolžan preživljati. Nadalje navaja, da je potrebno, ker Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ne vsebuje meril o tem, kdaj se šteje, da je socialni položaj prosilca ogrožen, upoštevati tudi določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Poudarja, da sodna taksa v znesku 735,00 EUR presega njegov mesečni prihodek in bi občutno zmanjšala njegova sredstva za preživetje. Znesek, ki bi njemu in njegovi zunajzakonski partnerici ostal za preživljanje, če bi moral plačati sodno takso (ostalo bi jima približno 236,00 EUR na osebo), ne bi dosegel niti praga minimalne neto plače v RS in bi le minimalno presegel dohodek, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa ZSV (pri čemer niso upoštevani stroški, ki jih ima s preživljanjem mladoletnega sina). Meni tudi, da zakoncu ni mogoče naložiti, da prevzame breme plačila sodne takse za postopek, ki ga ni sam sprožil in s čimer bi tudi sebe spravil na eksistenčni minimum. Dodaja, da mu je bila dne 12. 2. 2011 s sklepom sodišča izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni zanj kot samostojnega podjetnika mizarja hud udarec, saj je zato omejen pri sprejemanju naročil, kar se kaže v precejšnjem izpadu dohodka.

3. Prvi tožnik je dne 1. 6. 2012 vložil dopolnitev pritožbe, ki pa je prepozna, saj je bila vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve izpodbijanega sklepa, ki se je iztekel dne 14. 3. 2012, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali pa se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi plačila taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), kot to navaja prvi tožnik v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Le-tega določa ZSVarPre in znaša 260,00 EUR. Dvakratnik tega zneska oziroma dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse tako znaša 520,00 EUR.

7. Prvi tožnik je pritožbi priložil obračun, iz katerega izhaja, da je v letu 2011 kot samostojni podjetnik zaslužil 7.419,17 EUR, mesečno torej 618,26 EUR. Prvi tožnik je sodišču prve stopnje predložil zgolj obračun za leto 2010, saj z obračunom za leto 2011 v trenutku vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks (dne 28. 10. 2011) še ni razpolagal (kot to pojasnjuje v pritožbi in kar je glede na datum vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks tudi logično). Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je prvi tožnik izkazal, da tega dokaza brez svoje krivde ni mogel predložiti že sodišču prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče sledi tudi pritožbenim navedbam, da prvi tožnik preživlja oziroma pomaga preživljati svojega sina (drugega tožnika), ki je umsko manj razvit (njegova prizadetost se navaja že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, postavljenega ima tudi skrbnika za posebni primer) in katerega edini prihodek je pokojnina po pokojni materi v znesku 303,80 EUR mesečno (kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje). Gre za zelo nizek mesečni prihodek, zato pritožbeno sodišče verjame prvemu tožniku, da prispeva k preživljanju sina.

9. Upoštevaje (povprečne) mesečne prihodke prvega tožnika (618,26 EUR), njegovega sina (303,80 EUR) in zunajzakonske partnerice prvega tožnika (590,00 EUR – ta znesek je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga pritožba ne izpodbija), znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine 504,02 EUR in torej ne presega dvakratnega zneska minimalnega dohodka po ZSVarPre (520,00 EUR).

10. Upoštevaje navedeno in relativno visok znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (735,00 EUR), pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo prvi tožnik in njegovi družinski člani, zato je pritožbeno sodišče prvega tožnika oprostilo plačila sodnih taks (prvi odstavek 11. člena ZST-1).

11. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točki izreka) spremenilo tako, da je prvega tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.04.2013

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 884/2020
• Sklep I Up 502/2008
• VSC sklep Cp 615/2008