VSL sklep I Cp 616/2012

Jedro

O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote

, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih.

Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.

Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek prekinilo (I. točka izreka sklepa) in nasprotno udeleženko napotilo na pravdo, da zoper predlagateljico vloži tožbo, da lastništvo mansardnega stanovanja nepremičnine s parc. št. 178.S k.o. X, ne ustreza solastninskemu deležu do 23/100 in je zato potrebno oceniti navedeni stanovanjski objekt (II. točka izreka sklepa). Rok za vložitev tožbe je sodišče prve stopnje določilo na 30 dni (II. točka izreka) in odločilo, da se nepravdni postopek nadaljuje po pravnomočno zaključenem pravdnem postopku, če bo v postavljenem roku vložena ustrezna tožba (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) pritožuje nasprotna udeleženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da je materialnopravno nepravilna ugotovitev, da na nepremičnini 178.S že obstaja lastništvo mansardnega stanovanja. V skladu z načelom specialnosti je lastninska pravica možna le na stvari, to pa je v tem primeru celotna nepremičnina 178.S, katere vrednost je treba oceniti in nato glede na solastninske deleže (23/100 in 77/100) tudi razdeliti. Med strankama ni spora o velikosti solastninskih deležev, temveč o vrednotenju nepremičnine s parc. št. 178/.S. Vsak solastnik mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež, zato je treba ovrednotiti vrednost nepremičnine 178.S v celoti in nato nepremičnino vrednostno razdeliti tako, da razdelitev ustreza deležem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagateljica je predlagala delitev njej solastnih nepremičnin, in sicer parc. št. 143/25, 212/2 in 178.S, k.o. X. Pri tem želi delitev celotnih parcel št. 212/2 in 143/25, glede parc. št. 178.S pa želi zgolj delitev dvoriščnega dela, ne pa tudi stanovanjske hiše, saj naj bi bila po njenih navedbah solastnina na stanovanjskem objektu med udeleženkama že razdeljena. Takšno stališče predlagateljice je napačno. Med udeleženkama obstaja le dogovor glede uporabe stanovanjskega objekta (da predlagateljica uporablja stanovanje v mansardi, nasprotna udeleženka pa preostali dve stanovanji), pri čemer sam objekt ni razdeljen, saj na njem še vedno obstaja solastnina. O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote

, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in je pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica (deleži se na novo določijo v skladu s 106. členom SPZ) na skupnih delih. S tem, ko sta se udeleženki dogovorili glede posesti posameznih delov zgradbe, nista razdelili njune solastnine, pač pa sta se zgolj dogovorili glede načina uporabe, ki bo v delilnem postopku predstavljal okoliščino za odločitev, komu pripade posamezni del razdeljene stvari.

5. Napačno je stališče predlagateljice, da je mogoče v tem postopku deliti zgolj dvoriščni del parc. št. 178.S. Gre za nepremičnino, ki je sestavljena tako iz objekta in stavbišča pod njim kot tudi iz dela zemljišča, ki predstavlja dvorišče, pri tem pa delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča. Če želi predlagateljica deliti dvoriščni del parc. št. 178.S, bo to lahko dosegla zgolj z delitvijo vključno stanovanjskega objekta, ki stoji na tej nepremičnini. Na tem mestu je dodati, da je glede predmeta delitve, ne glede na stališča in predloge predlagateljice, treba

upoštevati tudi pobude in predloge nasprotne udeleženke, ki se ves čas (pravilno) zavzema tudi za delitev stanovanjskega objekta, stoječega na parc. št. 178.S.

6. Pritožbeno sodišče se v zvezi s pravili, po katerih je mogoča delitev stanovanjskega objekta, ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, izraženem na naroku 15. 12. 2011, in sicer, da je delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine mogoča le v postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju: ZVEtL). Zakon, ki daje upravičenje solastniku za delitev solastnine, je Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ), ki v prvem odstavku 69. člena določa, da lahko vsak solastnik zahteva delitev stvari, razen v neprimernem času. To pravico pa ima tudi solastnik stavbe z več posameznimi deli, ki predstavljajo samostojno funkcionalno celoto, pri čemer je kot način delitve takšne nepremičnine predvidena vzpostavitev etažne lastnine (110. člen SPZ). Takšna delitev pa je mogoča po pravilih trinajstega poglavja ZNP. Sodna praksa (2) je celo zavzela stališče, da vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL niti ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.

7. Na koncu pa je zmotna tudi ocena sodišča prve stopnje, da med strankama obstaja spor glede deležev na nepremičninah, ki so predmet delitve. Tako predlagateljica kot nasprotna udeleženka se namreč strinjata, da je predlagateljičin delež na vseh treh nepremičninah (parc. št. 212/2, 143/25 in 178.S), kot tudi na parc. št. 178.S, 23/100, delež nasprotne udeleženke pa 77/100. Obe udeleženki se strinjata, da je predmet delitve tudi parc. št. 178.S k.o. X, kar pomeni, da med njima ni spora o predmetu delitve. Med udeleženkama ni soglasja le o tem, na kakšen način in če sploh se bo pri delitvi upoštevala velikost stanovanj, ki jih imata v posesti. To pa je vprašanje, ki ga je pristojno rešiti nepravdno sodišče samo. Medtem, ko predlagateljica (zmotno) vztraja, da delitev stanovanjskega objekta ni potrebna, nasprotna udeleženka vztraja na delitvi tudi tega; predvsem pa nasprotna udeleženka vztraja, da se pri ugotavljanju, kolikšen obseg zemljišča jima glede na njune solastninske deleže še oziroma sploh pripada, upošteva tudi velikost stanovanj, ki jih imata v posesti.

8. Predhodno obravnavana zmotna materialnopravna izhodišča sodišča prve stopnje so botrovala zmotnemu zaključku, da med udeleženkama obstaja spor glede deležev na predmetu delitve. Napotitev na pravdo tako ni bila utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v katerem bo moralo nadaljevati postopek v skladu s predstavljenimi izhodišči.

9.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) napotuje na smiselno uporabo določb pravdnega postopka, če v ZNP ali drugem zakonu ni določeno drugače.

(2) Prim. sklep VSL I Cp 1455/2012, sklep VSK Cp 730/2009, sklep VSK Cp 183/201.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2132/2009
• VSL sklep II Cp 1832/2013
• VSL sodba II Cp 4291/2010