VSL sklep I Cpg 1360/2012

Jedro

Ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 3939/2012 z dne 6. 9. 2012.

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodne takse za tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah - ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena določa, da lahko sodišče pravno osebo oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti ne da bi pri tem ogrozili svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

5. Tožeča stranka je hkrati s tožbo vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker nima sredstev za njeno plačilo, je brez premoženja in je v letu 2011 zabeležila čisto izgubo v višini 54.993 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predložitvijo Izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Že v predlogu za taksno oprostitev bi morala navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo, zato pritožbene navedbe, s katerimi podrobneje utemeljuje nezmožnost plačila sodne takse predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi lahko sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo samo ugotovilo, da ima tožeča stranka nepremičnino obremenjeno s hipoteko, ter da ima že dlje časa blokiran transakcijski račun, kar izhaja iz podatkov AJPES, in upoštevaje, da gre v obeh primerih za podatke, ki predstavljajo splošno znana dejstva, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

7. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo vse razloge, s katerimi je zavrnilo ugovorne navedbe tožeče stranke, ki jih slednja ponavlja tudi v pritožbi. Pritožbeno sodišče z razlogi v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

8. Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1768/2015
• VSL sklep I Cp 1668/2015
• VSL sklep I Cpg 1223/2014