VSL sklep I Cpg 1045/2012

Jedro

V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.

Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.

Izrek

I. Pritožbi drugo tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se A. T. oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

II. Pritožba prvo tožeče stranke se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

III. Zahteva tožnikov za povrnitev 50,00 EUR pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožečih strank za oprostitev plačila sodne takse za tožbo.

2. Zoper sklep sta se obe tožeči stranki pritožili, uveljavljali sta vse pritožbene razloge in še ustavno pravico do sodnega varstva, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in tožnika oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba drugega tožnika je utemeljena.

4. Iz izjave drugega tožnika, ki jo je priložil zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks izhaja, da prejema denarno socialno pomoč, kar potrjuje tudi odločba predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1665/2012 z dne 4. 9. 2012, s katero je bila drugemu tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v obravnavani zadevi. V skladu z določbo 5. odstavka 11. člena ZST-1, ki je sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo, se premoženje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. V tem primeru se namreč šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi drugega tožnika ugodilo in v delu, ki se nanaša na drugega tožnika sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da ga je oprostilo plačila sodnih taks tega postopka (3. točka 365. člena ZPP).

5. Pritožba prvega tožnika ni utemeljena.

6. Določbe ZST-1 o pogojih za oprostitev plačila taks strank, ki so fizične osebe, se smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe, če nimajo sredstev za plačilo in jih tudi ne morejo zagotoviti (3. odstavek 11. člena ZST-1). V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (3. odstavek 1. člena ZST-1). V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (1. odstavek 7. člena ZPP), enako pravilo pa velja v primeru zahteve za oprostitev plačila takse pravdni stranki, ki je pravna oseba. Ker prvi tožnik v zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks ni ničesar zatrjeval o svojem premoženjskem stanju, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi se moralo samo angažirati in opravljati poizvedbe o tem, s kakšnim premoženjem razpolaga, ali posluje in ali ima likvidna sredstva. Obstoj in resničnost teh dejstev bi lahko ugotavljalo le, če bi jih prvi tožnik tudi zatrjeval. Ker pa ni izkazal, zakaj relevantnih dejstev za oprostitev plačila sodnih taks ni mogel zatrjevati že v predlogu, predstavljajo njegove pritožbene trditve, da ne posluje, da ima zaprt transakcijski račun ter da nima likvidnih sredstev, nedopustne pritožbene novote (smiselno 1. odstavku 337. člena ZPP).

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvega tožnika (2. točka 365. člena ZPP).

8. Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče tudi ni bilo dolžno opredeliti do vprašanja, ali bi bil drugi tožnik do nagrade v višini 35,00 EUR sploh upravičen v smislu določbe 2. odstavka 151. člena ZPP in ali je izkazal izdatek v višini 15,00 EUR za poizvedbe v smislu določbe 1. odstavka 151. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 1183/2011
• VSL sklep II Cp 2731/2014
• VSL Sklep I Cpg 290/2019