VSL sklep I Cpg 1066/2012

Jedro

Tožeča stranka vrednosti prodane opreme pri obračunu višine terjatve v tej zadevi ni upoštevala, niti je glede na splošne pogoje ni bila dolžna upoštevati. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila vrednost prodane opreme po pogodbi o finančnem leasingu višja od domnevno upoštevane, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantne. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka z v predlogu za obnovo postopka navedenimi novimi dejstvi in dokazi ne more zase doseči ugodnejše odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 351,13 EUR v 15 dneh, v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za obnovo postopka ne dovoli. Obenem je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.179,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb ZPP, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da višje sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni dovolilo obnove postopka z obrazložitvijo, da dejstva in domnevni dokazi, ki jih tožena stranka navaja in predlaga v predlogu za obnovo, na odločitev v pravdi ne morejo vplivati in niso s tožbenim zahtevkom v nikakršni zvezi (prim. 10. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Pritožnica vztraja, da je bila oprema, ki je bila predmet leasinga, po odpovedi pogodbe s strani tožeče stranke prodana za večji znesek, kot je bil naknadno upoštevan in priznan toženi stranki. Tožeča stranka pa bi morala terjatev znižati za celotno vrednost prodane opreme.

7. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predmet te pravde vsota neplačanih leasing obrokov, zapadlih pred odpovedjo pogodbe in odvzemom predmeta leasinga, skupaj z DDV in manipulativnimi stroški ter obračunanimi pogodbenimi zamudnimi obrestmi. Zato je potrebno pritrditi izvajanjem tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da tožeča stranka vrednosti prodane opreme pri obračunu višine terjatve v tej zadevi ni upoštevala niti je glede na splošne pogoje ni bila dolžna upoštevati. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila vrednost prodane opreme po pogodbi o finančnem leasingu višja od domnevno upoštevane, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantne. Glede na člen 9.2 splošnih pogojev najemojemalec kljub vračilu opreme dolguje vse zneske po pogodbi, ki so zapadli do datuma odvzema opreme skupaj s pripadajočimi pogodbenimi zamudnimi obrestmi. Doseženo tržno vrednost opreme je tožeča stranka dolžna upoštevati pri obračunu, katerega se v skladu s točko 9.3 splošnih pogojev opravi po odpovedi pogodbe oziroma po vrnitvi ali odvzemu opreme in njenem unovčenju. To pa je bilo po navedbah tožeče stranke upoštevano pri obračunu terjatve v pravdni zadevi, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I P 684/2006 oziroma I P 711/2009. Obračun v smislu točke 9.3 splošnih pogojev ni predmet te pravde, niti ni v tej pravdi na plačilo zapadlih in neplačanih leasing obrokov tožena stranka postavila pobotnega ugovora. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka z v predlogu za obnovo postopka navedenimi novimi dejstvi in dokazi ne more zase doseči ugodnejše odločbe. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvostopnega sodišča, da se obnova postopka glede na 10. točko 394. člena ZPP ne dovoli. Pritožbo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo. Te je sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 349/2009
• Sklep VIII Ips 283/2007
• VDSS sklep Pdp 1111/2011