VSL sklep I Cpg 1125/2012

Jedro

Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo II. točko izreka sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Krškem Pg 74/2007-48 z dne 21. 11. 2008 tako, da je toženi stranki določilo 15-dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in povrnitev pritožbenih stroškov

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno z dopisom pritožbenega sodišča z dne 21. 5. 2009 (list. št. 107) izdalo popravni sklep, s katerim je toženi stranki določilo rok 15 dni, v katerem mora izpolniti s sodbo in sklepom z dne 21. 11. 2008 naloženo plačilo 2.027,79 EUR. Tožena stranka sicer pravilno navaja, da navodilo za izdajo popravnega sklepa ni bilo sodišču prve stopnje naloženo s sodbo višjega sodišča z dne 19. 5. 2009, vendar navedeno ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi z dne 18. 11. 2008, s katero je tožbeni zahtevek na plačilo 9.344,76 EUR znižala na 2.027,79 EUR, res ni določila roka, v katerem je od tožene stranke zahtevala izpolnitev obveznosti, vendar pa to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo preko tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) namreč v prvem odstavku 313. členu določa, da kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. T.i. paricijski rok je zakonski rok. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni (drugi odstavek 313. člena ZPP). Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti (glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str.128). Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.

7. Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1981/2013
• VSL Sklep II Cp 92/2022
• VSL sklep II Ip 4596/2014