VSL sklep I Cp 718/2012

Jedro

Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, za katerega sicer ugotavlja, da zanjo izkazuje javno korist v Odloku 1998.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2 in predlagateljici naložilo, da nasprotnima udeležencema povrne stroške postopka v višini 1.465,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se je pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je storilo procesno kršitev s tem, ko je nepravdni zadevi N 184/1998 in N 164/2010 skupno obravnavalo, izdalo pa ločene razlastitvene odločbe. Če sodišče skupno obravnava dva nepravdna postopka z isto razlastitveno temo – rekonstrukcija Z. ceste – se lahko nepravdna postopka združi v skupno obravnavanje, če so izpolnjene predpostavke 300. člena ZPP. Taka združitev predpostavlja skupno obravnavanje in skupno odločbo v okviru enotnega postopka. Zgolj skupno obravnavanje postopka, kot obrazlaga sodišče prve stopnje, pa ni pravilno. Sicer pa predlagateljica ni bila seznanjena z izvedenskim mnenjem R. G., ki je bil postavljen v postopku N 184/1998, v katerem je predlagateljica Republika Slovenija in v katerem ni sodelovala. S tem je bila kršena njena pravica do kontradiktornega obravnavanja in pravica do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno interpretira razlastitvene določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (1) v nadaljevanju ZSZ) v povezavi z drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Če pravilno razume obrazložitev sodišča, je bil njen predlog zavrnjen, zato (1) ker bi ju morala predlagateljica razlastiti za vse parcele, za katere je bila izkazana javna korist in ne le za del parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2, (2) ker se je razlaščencema bistveno poslabšal položaj v smislu drugega odstavka 24. člena ZSZ in (3) ker nasprotna udeleženka ne more opravljati dejavnosti, saj javna pot med objektoma s parc. št. 1191/4 in 1193/4 k.o. X ne zagotavlja dostopa do objektov z vsemi vozili. Pogoj za razlastitev določen po prvem odstavku 18. člena ZSZ je izkazana javna korist v prostorskem aktu, v konkretnem primeru v Odloku o lokacijskem načrtu za Z. cesto med vzhodno avtocesto in Za.cesto ter za povezavo R. ceste z Z. cesto – MT 8/1 (2) (v nadaljevanju Odlok 1998), pri čemer ni pomembno, ali predlagateljica predlaga razlastitev ene ali več nepremičnin oziroma dela ene nepremičnine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je javna korist izkazana z Odlokom 1998, zato predloga za razlastitev ne bi smelo zavrniti. Zmotno pa je uporabljeno tudi določilo drugega odstavka 24. člena ZSZ, ki razlaščencu omogoča, da predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka, če se mu zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša. Sodišče prve stopnje bistvenega poslabšanja položaja nepremičnine ni obrazložilo v povezavi z razlastitvijo dela parc. št. 1193/5 k.o. X, temveč ga navezuje na razlastitev nepremičnin v korist Republike Slovenije (zadeva N 184/1998). Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da z razlastitvijo 12 m2 dela parc. št. 1193/5 in parcel, ki jih v razlastitev predlaga Republika Slovenija, nasprotna udeleženca izgubita dostop do svoje lokacije na naslovu Z. in jim je oneomogočena možnost parkiranja. Tovrstna obrazložitev je nekonsistentna že iz tega razloga, ker sodišče obrazlaga dva samostojna razlastitvena postopka v eni (izpodbijani) odločbi, čeprav je izdalo dve razlastitveni odločbi. Z odvzemom lastninske pravice za parc. št. 1190/14, 1190/15 in 1190/16 v skupni izmeri 108 m2 v zadevi N 184/1998, je sodišče prve stopnje samo onemogočilo direkten dostop do hiše nasprotnih udeležencev iz Zaloške ceste in ni površina predlaganih 12 m2 tista, ki bi bistveno poslabšala položaj nasprotnih udeležencev. Razlaščenca zato tudi ne moreta biti upravičena do odvzema vseh nepremičnin, kot to predlagata. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti. Kršene so bile tudi materialnopravne določbe ZSZ. Materialnopravno zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ne more opravljati dejavnosti, da javna pot med objektoma parc. št. 1191/4 in 1193/4 k.o. X, ne zagotavlja dostopa do objektov z vsemi vozili. Ni jasno, od kod sodišču označba parc. št. 1193/4 k. o. X, saj te parcele na območju razlastitve ni. Opozarja tudi na protispisnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ne more opravljati dejavnosti. Avtomehanične dejavnosti ne opravljata razlaščenca, temveč jo opravlja njun sin B. G. kot samostojni podjetnik, nasprotnemu udeležencu S. G. pa je obrtno dovoljenje prenehalo veljati. Določba drugega odstavka 24. člena ZSZ pa tretji osebi, ki z razlaščencem živi v isti hiši, ne priznava položaja razlaščenca oziroma z njim povezane pravice, da lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin zaradi bistvenega poslabšanja njegovega položaja. Razlaščencema se z odvzemom dela parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2 in odvzemom nepremičnin v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije položaj ne bo bistveno poslabšal, saj bosta lahko še vedno uporabljala svoje nepremičnine preko javne poti – B. poti. Zmotno je zato ugotovljeno dejansko stanje, podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi stroškovni izrek je napačen, saj bi morala biti stroškovna odločitev sprejeta na podlagi načela uspeha v postopku.

3.Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predlagateljica Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je v predlogu 2. 7. 2002 predlagala razlastitev zemljišč nasprotnih udeležencev s parc. št. 1193/5 vl. št. 1082 k.o. X, parc. št. 1190/4 vl. št. 1733 k.o. X in parc. št. 1191/4 vl. št. 1733 k.o. X, za katere je javno korist izkazovala z Odlokom 1998. Med postopkom (pripravljalna vloga 1. 4. 2010 in 21. 4. 2010) je umaknila predlog v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 1190/4 in 1191/4 ter del nepremičnine parc. št. 1193/5, vse k.o. X in vztrajala le še pri razlastitvi dela parcele 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2 ter plačilu nadomestila za razlaščeno zemljišče v obliki denarne odškodnine zanj. Na naroku 6. 5. 2010 je sodišče prve stopnje v umaknjenem delu predloga postopek ustavilo (nasprotna udeleženca umiku nista nasprotovala), udeleženci pa so se odpovedali tako pisnemu odpravku sklepa kot tudi pritožbi zoper sklep. Dokončen predlog za razlastitev in njegovo uskladitev z Zakonom o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je predlagateljica podala v vlogi 30. 6. 2011.

6.Nasprotna udeleženca sta ves čas postopka, tudi potem, ko je predlagateljica vztrajala le še na razlastitvi 12 m2 parc. št. 1193/5 k.o. X, odklanjala izplačilo odškodnine v denarju in vztrajala, da se ju razlasti v celoti. V pripravljalni vlogi 10. 10. 2011 sta izrecno zahtevala (III. točka), da se izvede razlastitev vseh njunih nepremičnin v celoti in sicer nepremičnin parc. št. 1193/5, 1191/4 in 1190/4, vse k.o. X, pri čemer naj se jima zagotovi primerna in enakovredna nepremičnina (stanovanjsko poslovni objekt, primeren za izvajanje dejavnosti nasprotnih udeležencev), oziroma odškodnina.

7.Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zahteva razlastitev nepremičnin nasprotnega udeleženca na istem območju (parc. št. 1190/14, parc. št. 1190/15, parc. št. 1190/16, parc. št. 1190/17, parc. št. 1191/6 in parc. št. 1191/7, vse k.o. X) tudi Republika Slovenija (postopek N 184/98), zavzelo stališče, da je treba razlastitev nepremičnin, ki jih predlaga kot predlagateljica MOL, in tistih, katerih razlastitev predlaga Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), obravnavati skupaj zaradi posledic, ki jih ima razlastitev za nasprotna udeleženca. V postopku je obe zadevi (N 184/98 in N 175/2002) najprej združilo (sklep 18. 12. 2006), potem razdružilo (sklep 6. 9. 2010) in odločilo, da bo zadevo N 175/2002 vodilo kot samostojen postopek, ki ga je vpisalo na novo N 164/2010). Po razdružitvi pa je združeni zadevi skupno obravnavalo (drugi odstavek na 4. strani obrazložitve) (3), izdalo pa ločeni odločbi.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je z Odlokom 1998 izkazana javna korist za razlastitev, predlog predlagateljice pa je zavrnilo z utemeljitvijo, (1) da bi morala predlagateljica razlastiti vse parcele, za katere je izkazana javna korist z Odlokom 1998 in ne le za del parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2, (2) da bi v primeru, da bi sodišče razlastilo le del nepremičnin, nasprotna udeleženka ne mogla uporabljati svoje lastnine v polnem obsegu, saj bo na preostalih nepremičninah imela še naprej vknjiženo zaznambo o uvedbi razlastitvenega postopka v korist predlagateljice ter v korist predlagateljice RS v postopku N 184/1998 in (3) da se z odvzemom dela nepremičnin razlaščencev njun položaj bistveno poslabša (ob razlastitvi dela nepremičnin, ki jih predlaga MOL in ki jih predlaga RS), ker se onemogoči dostop do delavnice in možnost parkiranja in s tem možnost za opravljanje dejavnosti, ki jo na tem naslovu opravljata nasprotni udeleženec in njegov sin B. G. Nosilni razlog za zavrnitev predlagateljičinega predloga je očitno (sedma stran obrazložitve) stališče sodišča prve stopnje: „da bi morala predlagateljica, ki ima ugotovljeno javno korist za razlastitev na vseh nepremičninah nasprotnih udeležencev in vknjiženo zaznambo v zemljiški knjigi na vseh njihovih nepremičninah, nasprotna udeleženca razlastiti za vse nepremičnine, za katere je v Odloku 1998 izkazala javno korist za razlastitev (4).“

9.Sodišče prve stopnje je potem, ko je zadevi razdružilo, predmetno zadevo obravnavalo ločeno in je skupno vodilo le dokazni postopek. Tak način vodenja postopka sam po sebi ne predstavlja postopkovne kršitve, če ne bi sodišče prve stopnje upoštevalo dokazov, ki jih je izvajalo v postopku N 184/1998 (5), v katerem predlagateljica MOL ni sodelovala. Predlagateljica upravičeno opozarja, da z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca R. G., ki je mnenje izdelal v postopku N 184/1998, ni bil seznanjen. Tudi na ogledu, ki ga je sodišče skupno opravilo za obe zadevi, predlagatelju izvedensko mnenje ni bilo vročeno. S tem je bila predlagateljici kršena pravica do izjave in je podana očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

10.Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, ki je kljub ugotovitvi, da je izkazan javni interes za razlastitev (18. člen ZSZ), parc. št. 1193/5 v izmeri 12 m2, zavrnilo predlog predlagateljice. Tudi če bi se v postopku izkazalo, da bi se nasprotnima udeležencema zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin bistveno poslabšal položaj (drugi odstavek 24. člena ZSZ), sodišče prve stopnje predloga ne bi smelo zavrniti, temveč bi moralo odločiti o predlogu nasprotnih udeležencev za odvzem ostalih nepremičnin.

11.Materialnopravno podlago za odločanje predstavljajo določbe 18. člena do 37. člena ZSZ, ki se ga uporablja na podlagi 177. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1) (6). V 18. členu ZSZ je določeno, da se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine. Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje objektov javne infrastrukture ali objektov za potrebe obrambe, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt (drugi odstavek 22. člena ZSZ). Za odvzeto nepremičnino mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino (prvi odstavek 24. člena ZSZ), razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka (drugi odstavek 24. člena ZSZ).

12.Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je treba razlastitev nepremičnin, ki jih predlaga MOL, in tistih, ki jih predlaga RS, glede posledic, ki sledijo za nasprotno udeleženko, obravnavati kot celoto. Gledano s stališča nasprotnega udeleženca res ni pomembno, ali bi do „bistvenega poslabšanja njegovega položaja“ prišlo zaradi razlastitve parcel s strani MOL ali RS, vendar pa to ne pomeni, da lahko sodišče prve stopnje pri odločitvi v predmetni zadevi upošteva (predviden) izid razlastitvenega postopka, v katerem je predlagateljica RS.

13.Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, o predlogu nasprotnih udeležencev ni odločalo. Pritožbeno sodišče zato na pritožbene trditve, s katerimi pritožnica izpodbija pravilnost stališča sodišča prve stopnje o obstoju pogojev v smislu drugega odstavka 24. člena ZSZ (da se razlaščencema bistveno poslabša položaj), ne odgovarja. V izogib morebitnim nepravilnostim v nadaljnjem postopku (sodišče bo moralo o zahtevku nasprotnih udeležencev odločiti), pa pritožbeno sodišče pripominja, da bo moralo pri presoji utemeljenosti predloga nasprotnih udeležencev upoštevati (le) vpliv razlastitve dela parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2. Povedano drugače, ključno vprašanje, v katerega bo moralo usmeriti dokazni postopek in zavzeti stališče je, ali nasprotni udeleženci zaradi odvzema 12 m2 parc. št. 1193/5 k.o. X preostalih nepremičnin ne morejo več uporabljati v taki meri kot pred razlastitvijo (trditve, da bosta izgubila primerno dovozno pot; bistveni del funkcionalnega zemljišča in parkirne prostore ter da bo onemogočeno opravljanje dejavnosti). Stališče nasprotnih udeležencev, da je treba upoštevati tudi vpliv razlastitve parcel, ki jih predlaga RS, čemur je sledilo sodišče prve stopnje, je zmotno.

14.Pravno nevzdržno je razlogovanje sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga za razlastitev, ker predlagatelj ni zahteval razlastitve vseh parcel, za katere je z Odlokom 1998 izkazoval javni interes. Pogoj za razlastitev (prvi odstavek 18. člena ZSZ) je le izkazana javna korist v prostorskem aktu, pri čemer pa noben predpis predlagateljice ne zavezuje, da zahteva razlastitev vseh nepremičnin, za katere ima izkazano javno korist. Pri odločanju je sodišče vezano na predlog (2. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo, da je podana javna korist za odvzem parc. št. 1193/5 k.o. X v izmeri 12 m2, predloga ne bi smelo zavrniti. Razlaščenec, ki ocenjuje, da se mu zaradi le delnega odvzema njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, pa je na podlagi določbe drugega odstavka 24. člena ZSZ upravičen, kar sta nasprotna udeleženca izkoristila, predlagati odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Sicer pa nasprotna udeleženca umiku predloga za razlastitev parcel, katerih razlastitev je predlagateljica zahtevala s prvotnim predlogom, nista nasprotovala in tudi nista trdila, da predlagateljica s predlagano razlastitvijo le 12 m2 parc. št. 1193/5 k.o. X zlorablja svoje pravice, ker namerava nasprotnega udeleženca postopno razlaščevati (eden od razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga na sedmi strani obrazložitve). V zvezi z razlogovanjem sodišča prve stopnje o vknjiženi zaznambi razlastitve v zemljiški knjigi glede vseh nepremičnin, za katere je bila prvotno predlagana razlastitev, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da bi zaradi umika zahteve za razlastitev glede njih in ustavitve postopka, sodišče moralo poskrbeti za izbris v zemljiški knjigi. Ne more pa biti to razlog za zavrnitev razlastitve le dela nepremičnin, kot navaja sodišče (peta stran obrazložitve) (7).

15.Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje ni odločalo o predlogu nasprotnih udeležencev na podlagi drugega odstavka 24. člena ZSZ in tudi ne o drugih vprašanjih, o katerih mora v skladu z 29. členom ZSZ odločiti, če so podani pogoji za razlastitev (nadomestni nepremičnini ali odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca). Nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje.

16.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP in prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek. Samo ni smelo odločati in dopolnjevati postopka, ker bi stranki prikrajšalo za pravico do pravnega sredstva.

17.Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo, niso potrebni. Pri ponovnem odločanju o predlogu bo moralo biti sodišče prve stopnje pozorno, da bo odločilo o celotnem predlogu (nazadnje modificiran v pripravljalni vlogi 30. 6. 2011), saj je z izpodbijanim sklepom zavrnilo le del predloga (prvi odstavek 1. točke predloga). Odločiti pa bo moralo tudi o predlogu nasprotnih udeležencev.

18.Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je razveljavilo tudi stroškovno odločitev in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, kot tudi pritožbenih stroških, odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (3.točka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS, št. 44/97 in nadaljnji

(2) Uradni list RS, št. 72/98

(3) Sodišče je združilo zadevi zaradi ekonomičnosti postopka zaradi skupnega dokazovanja in ogleda na kraju samem, saj gre v pretežni meri za isto dejansko stanje, zaradi česar so se stroški postopka zmanjšali, ker je bil opravljen en ogled z obema izvedencema.

(4) Ker je po mnenju sodišča tak postopen način razlaščanja nepremičnine nasprotnih udeležencev nesprejemljiv in pomeni dejansko zanje „umiranje na obroke“, ni sledilo predlogu predlagateljice, ampak ga je zavrnilo.“

(5) Sodišče je v tem postopku vpogledalo tudi v izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke R. G. zaradi primerjave, kakšen vpliv na funkcionalnost opravljanja dejavnosti ima razlastitev parcel, katerih predlagateljica je Republika Slovenija in MOL in ali pripelje razlastitev predlaganih zemljišč do takšne situacije, ko je potrebno razlastiti celoten kompleks nepremičnin last nasprotnih udeležencev.

(6) Uradni list RS, št. 110/2002

(7) Tudi v primeru, da bo sodišče razlastilo le del nepremičnin, nasprotna udeleženka ne bo mogla uporabljati svoje lastnine v popolnem obsegu, saj bo na preostalih nepremičninah imela še naprej vknjiženo zaznambo o uvedbi razlastitvenega postopka v korist predlagateljice ter v korist predlagateljice Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2013

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 231/2006
• sodba I U 1294/2009
• UPRS sodba II U 166/2016