<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC sklep I Ip 76/2012

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2012:I.IP.76.2012
Evidenčna številka:VSC0003119
Datum odločbe:06.04.2012
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršilni postopek - ugovor - pasivna legitimacija - pravdna stranka - fizična oseba - identiteta stranke - obstoj stranke - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravočasnost predloga

Jedro

Dolžnikove navedbe, da fizična oseba, opredeljena kot dolžnik v tem izvršilnem postopku, ne obstaja, niso utemeljene, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da dolžnik uporablja dve obliki zapisa svojega priimka, medtem ko sama identiteta dolžnika ni sporna.

Dolžnikov predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin ni pravočasen, saj ni bil vložen najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, tudi sicer pa je dolžnik predlogu priložil zgolj obvestilo GURS o vrednosti nepremičnin, ne pa tudi mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim bi verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.

Izrek

Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 3. 10. 2011 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 13. 12. 2011 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 10. 2011 zavrglo ugovor dolžnika (I. točka izreka), sklenilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovora (II. točka izreka) ter sklenilo, da mora dolžnik v 8 dneh od vročitve sklepa upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 168,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj je v nasprotju z določbo prvega odstavka 76. člena ZPP, ki določa, da je lahko stranka v postopku fizična ali pravna oseba. Fizična oseba mora obstajati in mora biti identificirana na podlagi veljavnih dokumentov, dolžnik pa je z izpisom Upravne enote C. z dne 3. 5. 2011 izkazal, da oseba G. M. ne obstaja in ni nikoli obstajala. Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo opraviti uradne poizvedbi o identifikaciji dolžnika takoj po vloženem ugovoru in ne šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj neobstoječa oseba ne more biti stranka v izvršilnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ustavi izvršilni postopek oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

S sklepom z dne 13. 12. 2011 pa je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin z dne 29. 11. 2011 zavrglo kot prepozen.

Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil dolžnik in v njej navedel, da sicer res ni podal predloga za ponovno ocenitev nepremičnin v roku 8 dni pred javno dražbo, vendar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati dejstvo, da je GURS predmetno nepremičnino ocenil za 150 % višje kot sodni cenilec, kar predstavlja takšno razliko v vrednosti, ki jo je potrebno upoštevati v vsakem primeru, saj lahko sicer pride do kršitve temeljnih ustavnih pravic in do neupravičene obogatitve kupca oz. prikrajšanja dolžnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 10. 2011 pravilno zavrglo dolžnikov ugovor, vložen dne 5. 7. 2011. Pravilno je obrazložilo razloge, zakaj je ugovor, kolikor ga je štelo kot redni ugovor zoper sklep o izvršbi, prepozen. Prav tako je pravilno argumentiralo razloge za nedovoljenost ugovora dolžnika, kolikor ga je obravnavalo kot ugovor po izteku roka. V izogib ponavljanju se zato pritožbeno sodišče v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Neutemeljeno dolžnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita kršitev določbe prvega odstavka 76. člena ZPP in 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v zvezi s tem neutemeljeno uveljavlja, da oseba, zoper katero teče ta izvršilni postopek, ne obstaja in nikoli ni obstajala. Poudariti je, da v obravnavnem primeru ne gre za neobstoječo fizično osebo, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ampak je oseba, ki je lastnik nepremičnin, ki sta predmet tega izvršilnega postopka in ki je v postopku ves čas aktivno sodelovala, obstoječa. Iz pooblastil v spisu (priloga ... in list. št. 112), s katerimi je dolžnik za zastopanje v tem izvršilnem postopku pooblastil prejšnjega in sedanjega pooblaščenca, izhaja, da je pooblastitelj (dolžnik) fizična oseba z imenom G. M. Nadalje iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je kot lastnik nepremičnin vpisana oseba z imenom G. M., medtem ko iz podatkov GURS o lastništvu istih nepremičnin (list. št. ..., ...) izhaja, da je lastnik oseba z imenom G. M. Ob navedenem je očitno, da dolžnik javno uporablja dve obliki zapisa svojega priimka, kar nenazadnje izhaja tudi iz izjave dolžnika o premoženjskem stanju, pripete k list. št. ..., ki jo je dolžnik sam izpolnil in kjer je uvodoma kot vlagatelj (dolžnik) opredeljen G. M., ter izjave o premoženjskem stanju, pripete k list. št. ..., kjer je uvodoma kot vlagatelj (dolžnik) opredeljen G. M. Poudariti pa je tudi dejstvo, da se je dolžnik ves čas postopka v svojih vlogah (tudi v obravnavani pritožbi) sam opredelil kot G.i M. Ob navedenem ni dvoma, da oseba, ki v tem postopku (vseskozi aktivno) nastopa kot dolžnik, obstoji in da identiteta dolžnika (niti zanj) ni sporna, torej ne gre za zmoto v osebi, temveč kvečjemu za pomoto v zapisu dolžnikovega priimka, zato je tovrsten očitek pritožnika neutemeljen, pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo pred odločitvijo o njegovem ugovoru opraviti uradne poizvedbe, pa ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki dolžnika v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 12. 2011. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ, ki določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče na prodajnem naroku z odredbo ugotovi vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku, drugačno od tiste, ugotovljene s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po drugem odstavku 178. člena v zvezi s 179. členom ZIZ. Prvi pogoj je, da mora to predlagati stranka postopka najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, drugi pogoj pa je, da mora stranka takšnemu pravočasnemu predlogu priložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Dolžnik s predlogom za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin z dne 29. 11. 2011 ni zadostil ne prvemu pogoju, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje in kar dolžnik v pritožbi tudi sam priznava, niti ni zadostil drugemu pogoju, saj je (prepoznemu) predlogu priložil zgolj obvestilo GURS o vrednosti nepremičnin, ne pa tudi mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim bi verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Zato so dolžnikove pritožbene navedbe neutemeljene.

Ob navedenem sta obe izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje materialnopravno pravilni, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeni pritožbi dolžnika zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik sam krije stroške priglašene v obeh pritožbah, saj mu jih ni neutemeljeno povzročil upnik (šesti odstavek 38. člena ZIZ

v zvezi s prvim

odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).


Zveza:

ZIZ člen 53, 56, 178, 178/2, 178/4.
ZPP člen 76, 76/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.01.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwNDM2