VSC sklep I Ip 140/2012

Jedro

Dolžnik ob hkratnem neizpodbijanju dejstva, da so se tržne razmere na nepremičninskem področju od leta 2007, ko je bilo izdelano cenitveno poročilo, ki ga je predložil dolžnik, pa do leta 2011, ko je bilo v tem izvršilnem postopku izdelano cenitveno poročilo, bistveno spremenile, ne more izpodbiti materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje zgolj z lastno oceno vrednosti nepremičnin in sklicevanjem na cenitveno poročilo sodnega cenilca iz leta 2007.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin, in sicer poslovno stanovanjskega objekta, stoječega na parc. št. ..., k. o. S. K., delavniškega objekta, stoječega na parc. št. ..., k. o. S. K. in pripadajočega zemljišča med navedenima objektoma, parc. št. ./4, k. o. S. K., 825.000,00 EUR.

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V njej ponovno navaja, da je ocenjena vrednost nepremičnin bistveno prenizka in bi morala znašati najmanj 1.730.000,00 EUR. Razume, da je vrednost nepremičnin nižja od vrednosti, ocenjene v cenitvenem poročilu z dne 10. 10. 2007, vendar je nemogoče, da ta sedaj znaša le 1/3 vrednosti iz cenitvenega poročila z dne 10. 10. 2007. Ker se cenitvi z dne 10. 10. 2007 in z dne 14. 10. 2011 zelo razlikujeta, meni, da je njegov predlog za imenovanje drugega sodnega cenilca gradbene stroke utemeljen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

Dolžnik je po prejemu cenitvenega poročila sodnega cenilca gradbene stroke, izdelanega za potrebe tega izvršilnega postopka, sodišču z vlogo z dne 14. 11. 2011 predlagal postavitev novega sodnega cenilca, z navedbami, da je ocenjena vrednost nepremičnin bistveno prenizka in bi morala znašati najmanj 1.730.000,00 EUR, saj iz cenitvenega poročila z dne 10. 10. 2007 (pridobljenega pred odobritvijo kredita, danega s strani upnika) izhaja, da znaša tržna vrednost nepremičnin 2.580.000,00 EUR.

Sodišče prve stopnje navedenemu predlogu dolžnika ni sledilo z obrazložitvijo, da tržne vrednosti nepremičnin, ocenjene v letu 2007, ni mogoče primerjati s tržno vrednostjo nepremičnin na dan 14. 10. 2011, ugotovljeno v tem izvršilnem postopku. Pojasnilo je, da bi se dvom v pravilnost ugotovljene tržne vrednosti nepremičnin lahko pojavil v primeru, ko bi dolžnik sodišču prve stopnje predložil cenitveno poročilo sodnega cenilca novejšega datuma, ki bi se bistveno razlikovalo od cenitve s strani sodišča prve stopnje v postopku določenega sodnega cenilca. Navedlo je še, da je ob dejstvu, da je cenitev, ki jo je predložil dolžnik, bistveno starejša, ter dejstvu, da so se tržne razmere v tem času bistveno spremenile, v celoti sledilo cenitvenemu poročilu, ki ga je v tem izvršilnem postopku izdelal sodni cenilec.

Pritožbeno sodišče soglaša z navedenimi razlogi sodišča prve stopnje in še dodaja, da dolžnik ob hkratnem neizpodbijanju dejstva, da so se tržne razmere na nepremičninskem področju od leta 2007, ko je bilo izdelano cenitveno poročilo, ki ga je predložil dolžnik, pa do leta 2011, ko je bilo v tem izvršilnem postopku izdelano cenitveno poročilo, bistveno spremenile, ne more izpodbiti materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje s ponujanjem lastne ocene vrednosti nepremičnin in sklicevanjem na cenitveno poročilo sodnega cenilca iz leta 2007. Sodišče prve stopnje je ob navedenem pravilno upoštevalo cenitev sodnega cenilca, določenega v tem izvršilnem postopku, ki je nepremičnine ocenil po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ), pritožbene navedbe dolžnika pa se pokažejo za neutemeljene.

V postopku ni bila storjena nobena kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

09.01.2013

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 1079/2016
• VSC sklep I Ip 176/2015
• VSC sklep I Ip 287/2008