VSL sklep I Cpg 1310/2011

Jedro

Tožeča stranka je dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke sicer podala, vendar za njegovo postavitev ni založila potrebnega predujma. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza opustilo.

Tožeča stranka dokaznega bremena za svoje trditve o dodatno opravljenemu delu in količinah ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 2273/2008 z dne 11. 2. 2008 v 1. in 3. odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka);

odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške postopka v znesku 1.973,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka ter uveljavljala pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka, katerih pa ni priglasila.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo za dodatno količino porabljenih ur in materiala, kot to izhaja iz pogodbe št. 01/2006 ter pripadajoče projektne dokumentacije, ki se je po sklenitvi pogodbe še naknadno spreminjala. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanj in sporazuma z dne 30. 11. 2007 (priloga B4) presodilo, da je tožena stranka dokazala manjše uporabljene količine, kot jih je zaračunala tožeča stranka. Tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zato, ker tožeča stranka ni založila predujma za izvedenca elektro stroke, ki bi z ogledom na kraju samem preveril sporne postavke.

6. Pritožnik vztraja pri trditvah, ki jih je podal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka postavila nekonkretizirane ugovore, saj ni navedla, na katero postavko vtoževanih situacij in računa se njen ugovor sploh nanaša ter da ni predložila nobenih dokazil. Ta pritožbeni očitek pa je povsem neutemeljen, saj je tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano ugovarjala (glej ugovor z dne 14. 2. 2008, l. št. 8, ter pripravljalni vlogi z dne 10. 11. 2008, l. št. 19, in z dne 9. 4. 2010, l. št. 37, 38), za svoje trditve pa je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje tudi izvedlo.

7. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da zapisnika z dne 21. 11. 2007 in 30. 11. 2007 ne predstavljata sporazuma, temveč le zapis izjav. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ocenilo nasprotno, torej da gre za zavezujoč sporazum, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče (prim. 8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Le z golim vztrajanjem pri trditvah, ki jih je že podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnik ne more uspeti.

8. Utemeljena pa ni niti pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojati tudi po pravilih o neupravičeni obogatitvi in kot pravno podlago uporabiti 190. člen Obligacijskega zakonika. Pogoji za utemeljenost zahtevka iz neupravičene pridobitve so namreč obogatitev, prikrajšanje, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. Tožeča stranka pa v obravnavani zadevi ni utemeljila višine svojega zahtevka, zato tudi presoja na takšni pravni podlagi ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve. Bistvena za izpodbijano odločitev je namreč okoliščina, da tožeča stranka ni založila predujma za izvedenca. Če sodišče presodi, da ustreznega znanja nima in da je za ugotovitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje, mora pravdna stranka to dejstvo dokazovati z izvedencem. Tožeča stranka je dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke sicer podala, vendar za njegovo postavitev ni založila potrebnega predujma. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza opustilo (tretji odstavek 153. člena ZPP). Iz tega sledi, da tožeča stranka dokaznega bremena za svoje trditve o dodatno opravljenemu delu in količinah ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.

9. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožeča stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je odločanje o njih odpadlo.

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 143/2011
• Sodba II Ips 170/99
• Sodba II Ips 51/93