VSL sklep I Cpg 1414/2011

Jedro

Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (ponovno) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se v razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko razveljavi učinek nakazila denarnega zneska na račun toženca z dne 12. 11. 2008, s čemer je toženec prejel plačilo svojih terjatev po več računih v znesku 3.066,00 EUR, zavrnilo pa je tudi zahtevek, po katerem bi moral toženec plačati navedeni znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in priglasila pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločalo in v ponovljenem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da domneva o obstoju objektivnega elementa izpodbojnosti ni podana, sodišče pa tudi ni ugotovilo objektivnega elementa iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Navedlo je, da se čista vrednost premoženja z izpodbijanimi dejanji ni zmanjšala, pač pa je ostala nespremenjena ter še, da že iz navedb upnika, da bo zaradi izpodbijanih dejanj izplačilo prednostnim upnikom izvedeno v manjšem obsegu, kot bi bilo, če izpodbijana dejanja ne bi bila izvedena izhaja, da objektivni pogoj ni podan. Sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni dokazala neenakega obravnavanja upnikov, saj ni niti zatrjevala, niti dokazovala, da so v času izpodbijanih dejanj upniki, ki so prijavili svoje terjatve, le-te že sploh imeli.

6. Višje sodišče kot nerelevanten ocenjuje pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka, čeprav ga je trikrat razpisalo in dvakrat preložilo, pritrjuje pa pritožbi v delu, da je sodišče prve stopnje glede zmanjšanje čiste vrednosti premoženja navedlo povsem enako obrazložitev kot v prvi sodbi, ne da bi pojasnilo oziroma zavzelo stališče, ali izpodbijano pravno dejanje pomeni zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov.

7. Namen izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po določilih ZFPPIPP ni razveljaviti vsa njegova pravna dejanja, izvedena v določenem obdobju pred začetkom stečajnega postopka, temveč le tista (izjemna) dejanja, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Glede objektivnega pogoja izpodbojnosti je v obravnavanem primeru relevantna 1. alineja 1. točke prvega odstavka 271. čl. ZFPPIPP, ki določa, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno. Torej je v povezavi s tem relevantno vprašanje, ali bodo upniki tožeče stranke zaradi plačila toženi stranki dejansko prejeli poplačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot bi ga dobili, če tega plačila ne bi bilo.

8. Tekst 1. alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP je potrebno razumeti v kontekstu zgoraj navedenega in sicer tako, da sta podana oba dela skupaj: del, ki govori o čisti vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in del, ki govori o posledici, da so zaradi dejanja tožnika drugi upniku oškodovani, ker bodo prejeli poplačilo iz razdelitvene mase v manjšem deležu, kot če izpodbijano dejanje ne bi bilo storjeno. Tožeča stranka je zatrjevala in dokazovala, da je toženec prejel svoje terjatve skoraj v celoti poplačane, medtem ko stečajni upniki (navadni in prednostni) prejmejo manj kot bi prejeli, če izpolnitve obveznosti tožencu ne bi bilo, do česar se se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

9. V skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZFPPIPP je čista vrednost premoženja opredeljena kot razlika med vrednostjo premoženja in višino obveznosti. Pravno dejanje, ki ima za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, je dejanje dolžnika in se tiče njegovega premoženja. To premoženje (bodoča stečajna masa), iz katere se bodo sorazmerno poplačali stečajni upniki, je s tem dejanjem zmanjšano. Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku. O navedenem izpodbijana sodba nima razlogov, saj pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno zaključilo, da se čista vrednost premoženja z izpodbijanimi dejanji ni zmanjšala, ne da bi presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil toženi stranki prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

10. Glede na trditveno podlago, podano v tem postopku, bi se sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča do objektivnega elementa izpodbojnosti lahko opredelilo le na ta način, da bi se konkretizirano opredelilo do trditev obeh strank glede okoliščin, iz katerih bi lahko sklepalo o tem, ali so izpodbijana pravna dejanja imela za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni konkretizirano opredelilo do posameznih trditev, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala oškodovanje tožene stranke, sodbe ni mogoče preizkusiti. Tudi v tistem delu, v katerem se sodišče prve stopnje sklicuje na dejanske ugotovitve, ki naj bi jih pri tem upoštevalo, ni podalo razlogov, kako naj bi iz posameznih dejanskih ugotovitev bilo moč sklepati na neobstoj objektivnega elementa iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Takšna pomanjkljivost v izpodbijani sodbi pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navedeno pomanjkljivost sodbe odpraviti tako, da se bo določno opredelilo glede trditvene podlage obeh pravdnih strank in v zadevi ponovno odločiti.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 304/2013
• VSL sodba I Cpg 459/2015
• VSL sodba I Cpg 1170/2011