VSL sklep I Cpg 1146/2011

Jedro

Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.

Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 140713/2010 z dne 11.10.2010 ohranilo v veljavi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (1. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 3.657,00 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka se je 20.7.2011 proti sodbi pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine-menice in izpiskom iz poslovnih knjig, izdanim sklepom o izvršbi, ki pa je bil po obrazloženem in utemeljenem ugovoru razveljavljen, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi pa obravnavan kot tožba v pravdnem postopku po 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 5.1.2011 (red. št. 6) ugovarjala pasivno legitimacijo. V trditveni podlagi je navedla, da je v konkretnem primeru šlo za neakceptirano menico, kar posledično pomeni, da ni menični zavezanec in ni dolžan plačati vtoževanega zneska.

7. Tožeča stranka je z vlogo z dne 17.2.2011 dopolnila tožbo in pojasnila, da se glede na dejansko stanje, zatrjevano v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 5.1.2011, s katerim se je strinjala, sklicuje na osnovno razmerje med pravdnima strankama in je podala trditveno podlago v zvezi s sklenjeno asignacijsko in cesijsko pogodbo (A 3, A 4). Ker je zaradi pravne narave postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, tožeča stranka imela možnost, v skladu z določilom 180. člena ZPP, šele v dopolnitvi tožbe, navesti dejstva, na katera je oprla zahtevek (celotno dejansko stanje v zvezi z asignacijsko in cesijsko pogodbo) in dokaze, s katerimi je sodišče prve stopnje v postopku dejstva ugotavljalo. Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen (3. odstavek 184. člena ZPP).

8. Sklicevanje tožene stranke na sodbo VS RS opr. št. III Ips 42/1999 v konkretnem primeru ni uporabljivo, saj se z obravnavano zadevo ne ujema v bistvenih delih dejanske podlage zahtevka. V omenjeni zadevi je namreč šlo za povsem drugo dejansko podlago tožbenega zahtevka (predmet tožbenega zahtevka so bile obresti, ki so nanašale na nepravočasno nakazane zneske glavnice; zatrjevana pa je bila druga dejanska podlaga, ki ni imela nič skupnega z zatrjevanim neplačevanjem čiščenja odplak). Prav tako sklicevanje tožene stranke na sodbo VSL ICp 3324/2005 v konkretnem primeru ni uporabljivo. Omenjeni postopek se je začel s tožbo, kjer je bila najprej kot podlaga navedenega tožbenega zahtevka navedena neupravičena obogatitev tožene stranke, nato pa je bila trditvena podlaga razširjena na podlagi določb, ki urejajo vrnitev posojila.

9. Kot je bilo že pojasnjeno pa je ključnega pomena dejstvo, da je tožeča stranka imela šele v dopolnitvi tožbe možnost navesti vsa dejstva in predlagati dokaze in da ni šlo za nobeno zlorabo procesnih pravic, kot ji neutemeljeno tožena stranka očita v pritožbi.

10. Tožena stranka pa utemeljeno opozarja, da če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata (E. I. d.o.o., 2. člen asignacijske pogodbe z dne 22.2.2010, A 4), preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja (M. D. s.p.) na novega pridobitelja (R. d.o.o., tožeča stranka). To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju (smiselno 2. odst. 421. člena OZ, 2. odst. 1038. člena OZ(1).

Tožena stranka je v postopku navajala, da je bila terjatev po 14. začasni situaciji številka 09 -253106 v znesku 242.083,07 EUR v celoti poplačana (prim. trditve tožene stranke, prvi narok za glavno obravnavo, 6.6.2011, list. št. 61 in sicer naj bi se plačilo opravilo 1.3., 8.3., 7.4., 23.4., 9.6., 30.6., in 30.7.2010), torej pred sklenjeno Pogodbo o odstopu terjatve številka Cp – 134/2010, med M. D. s.p., kot odstopnikom (cedentom) in tožečo stranko R.d.o.o. kot prevzemnikom terjatve (cesionarjem) dne 16.9.2010 (A/3).

Slednje pa pomeni, da lahko v skladu z določilom 2. odst. 421. člena OZ dolžnik uveljavlja proti tožeči stranki kot prevzemniku terjatve poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (M. D. s.p.) do takrat, ko je izvedel za odstop, to je do 16.9.2010 (A 5).

11. Zaradi zmotne uporabe določila 1038. člena OZ, se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z ugotavljanjem pravno pomembnega dejstva morebitnega plačila tožene stranke D. M. s.p.. Tožena stranka je v spis predložila dokazila o plačilu s pripravljalno vlogo z dne 24.5.2011 (B13-B15, red. številka 14). Ali je bilo dejansko opravljeno plačilo M. D. kot pravnemu predniku tožeče stranke, pa bo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati v novem postopku. V razlogih izpodbijane sodbe se namreč do tega vprašanja sploh ni opredelilo, kar pomeni, da je bila storjena absolutna bistvena postopkovna kršitev po 13. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe v skladu z določilom 1. odstavka 354. člena ZPP.

12. Napotki za novo sojenje so razvidni iz obrazložitve sklepa. O pritožbenih stroških pa bo sodišče druge stopnje odločilo v končni odločbi (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) prim. Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, IV. Knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, R. Vrenčur, stran 1089.

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 496/2011
• VSK sklep II Ip 965/2007
• VSK sklep II Ip 572/2013