<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 722/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.722.2012
Evidenčna številka:VSL0061750
Datum odločbe:26.09.2012
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:stroški in odmera nagrade izvedencu - izvedenina - pobuda za izvedbo dokazov - dokumentacija o mediacijskem postopku

Jedro

Ravnanje izvedenca, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je pravilno. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne.

Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stalnemu sodnemu izvedencu strojne stroke M.J., ki ni zavezanec za DDV, za izdelavo izvedeniškega mnenja povrnejo stroški in odmeri nagrada v višini 480,00 EUR (točka I. izreka), od česar se obračuna in plača 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 28,80 EUR (točka II. izreka), vse v skupnem znesku 508,80 EUR (točka IV. izreka).

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stalnemu sodnemu izvedencu strojne stroke povrnejo stroški in odmeri nagrada v znesku 756,00 EUR bruto, 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 45,36 EUR (skupaj 801,36 EUR) in se od odmerjenega bruto zneska neto znesek nakaže na izvedenčev osebni račun, davek od dohodkov fizičnih oseb in 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa na ustrezne podračune dajatev.

Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne navaja. Predlaga, naj višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo prvemu sodišču. Navaja, da je odmera nagrade preuranjena. Izvedenec svojega dela ni končal, ni opravil preizkusa kotla. Če je ocenil, da je potreben, bi ga moral izpeljati. Če ni bil potreben, so bili stroški nepotrebni, verodostojnost izvedenca pa omajana. Na večino postavljenih vprašanj ni odgovoril. Zato mu nagrada ne gre. Podrejeno graja višino nagrade. Konkretizirano nasprotuje odmeri pri postavkah za študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled in izdelavo mnenja.

Pritožba je delno utemeljena.

Izpodbijani sklep je bil izdan 12.12.2011, pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS, št. 1-5/2012), ki velja od 21.1.2012. Zato je upoštevaje prehodne določbe tega predpisa (22. člen) pri presoji pravilnosti odločitve treba izhajati iz določil Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS, št. 88/2010 z dne 5.11.2010; v nadaljevanju Pravilnik).

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča, da je izvedenec opravil izvedensko mnenje, ki mu ga je naložilo s sklepom z dne 18.8.2011 (red. št. 31). Preizkus kotla mu s sklepom sodišča (še) ni bil naložen. Zanj so se po izvedenčevem poročilu, podanem v mnenju, dogovorile stranke na ogledu. Izvedenec je v mnenju pojasnil, zakaj preizkus nato ni bil opravljen in na katera empirična vprašanja brez njega odgovorov ne more podati. Dokazovanje z izvedencem vodi sodišče in ne stranke (prvi odstavek 252. člena ZPP). Zato preizkusa izvedenec ni bil dolžan opraviti. Njegovo ravnanje, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je skladno z drugim odstavkom 252. člena ZPP. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne. Pritožbeni pomisleki o pravilnosti ravnanja izvedenca v zvezi s preizkusom in o njegovi verodostojnosti so zato neutemeljeni.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbeno stališče, da izvedenec dela ni opravil, češ da ni zadovoljivo odgovoril na več kot polovico zastavljenih vprašanj oziroma je nanje podal neustrezne odgovore. Predmet tega pritožbenega postopka je le odmera nagrade in stroškov izvedenca, ne pa vsebina oziroma ustreznost in pravilnost mnenja. O tem bo sodišče odločalo v nadaljnjem postopku. V tej fazi pa pritožbeno sodišče pritrjuje njegovi oceni in ugotovitvi, da je izvedenec naloženo delo opravil. Podal je splošno mnenje in konkretne odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Res pa je, da podrobnejšega odgovora na več postavljenih vprašanj že zaradi splošnih ugotovitev ni mogel podati. Vendar navedeno sodi v vsebinsko obravnavo izvedenskega mnenja, ki, kot že rečeno, ni predmet tega pritožbenega postopka.

Pač pa je treba pritožniku delno pritrditi, da so bila pri odmeri nagrade deloma zmotno uporabljena materialnopravna določila Pravilnika.

Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo izvedenčevemu stroškovniku na red. št. 38 in mu priznalo nagrado v celotnih priglašenih zneskih.

Za študij spisa mu je na podlagi tretje točke prvega odstavka 48. člena Pravilnika odmerilo 138,00 EUR (obseg spisa nad 200 do 500 strani). Pritožba upravičeno opozarja, da spis ni bil tako obsežen. Ob izdaji sklepa o postavitvi izvedenca je obsegal le 159 listovnih številk ter skupaj 27 relevantnih strani dokaznih listin v prilogah A in B. Že ta pregled pokaže, da je zmotno odmerjena nagrada po 3. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika, saj spisovno gradivo ni presegalo 200 strani. Namesto odmerjene pripada izvedencu nagrada v višini 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika).

Pritožba opozarja še, da je bil spis obremenjen tudi s spisovnim gradivom, ki za izvedenčevo delo ni relevantno. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožnikom, da je za izvedenčevo delo in posledično odmero nagrade za študij spisa, relevantno le tisto procesno gradivo, ki se nanaša na vsebino spora: navedbe strank, listinski dokazi in gradivo o izvedenih dokazih (pisne vloge strank, predložene dokazne listine, zapisniki o narokih, na katerih so se izvajali dokazi), ostalo spisovni gradivo pa ne (npr. razpisi in preklici narokov, vabila strankam in pričam s povratnicami, pooblastila, ipd.). To velja tudi za listine v zvezi z opravljenim postopkom mediacije, ker gre za postopek zaupne narave, ki je ločen od pravdnega postopka, in na katerega se pravdne stranke v pravdnem postopku praviloma ne smejo sklicevati (primerjaj 11. in 12. člen Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah - ZMCGZ; Ur. list RS, št. 56/2008). Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati. Ne glede na to pa je presoja pritožbenih navedb v tej smeri pokazala, da tudi upoštevaje zgolj relevantno spisovno gradivo, slednje v obravnavanem primeru obsega več kot 50 strani in je izvedenec zato upravičen do nagrade 92,00 EUR (za obseg nad 50 do 200 strani).

V celoti je nepravilno odmerjena pritožbeno grajana nagrada v zvezi z dodatno dokumentacijo (92,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije od 100 do 200 strani). Prvo sodišče je navedlo, da se nanaša na literaturo in dokumentacijo, ki jo je navedel izvedenec na list. št. 187. Izvedenec je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakona in svoje delo opraviti v skladu s pravili znanosti in stroke (prvi odstavek 2. člena Pravilnika). Predpogoj za izdelavo mnenja je torej, da pozna tudi strokovno literaturo, na katero se sklicuje in jo pri svojem mnenju uporabi. Zato mu posebna nagrada za njeno zbiranje po 49. členu Pravilnika ne gre. V zvezi z dokumentacijo, za katero je izvedenec navedel, da jo je pridobil naknadno, pa je treba ugotoviti, da je bila deloma že v spisovnem gradivu, za kar mu je priznana nagrada že za študij spisa (Navodilo za uporabo T - priloga B8). Ostale dokumentacije ni predložil. Odločitev prvega sodišča, ki mu je iz tega naslova priznalo nagrado za zbiranje obsežne dokumentacije, je torej brez podlage in torej nepravilna.

Odmerjene nagrade za čas potovanja na ogled (20,00 EUR - tretji odstavek 50. člena Pravilnika) pritožba ne izpodbija in je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov o odmerjeni nagradi za ogled (92,00 EUR). Ni sporno, da je bil ogled opravljen. Po podatkih v mnenju je trajal dve uri in pol (list. št. 187). Odločitev prvega sodišča je torej pravilno oprta na 2. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika, po kateri znaša nagrada za zahtevne oglede, ki trajajo do tri ure, 92,00 EUR. Pritožba je v tem delu neutemeljena.

Za pisno izdelavo izvedeniškega mnenja je prvo sodišče odmerilo nagrado po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika (414,00 EUR za zelo zahtevno mnenje). Ocenilo je, da je šlo za zelo kompleksno mnenje, ker je moral izvedenec odgovoriti na večje število vprašanj, in ker naj bi terjalo proučitev obsežne dokumentacjie. Število postavljenih vprašanj v obravnavanem primeru ne more biti merilo o kompleksnosti in zahtevnosti mnenja. Že zaradi splošnih izvedenčevih ugotovitev, odgovori na precejšnje število vprašanj o kvaliteti posameznih konkretnih del niso bili mogoči (14). Zaradi s strani sodišča še neodrejenega praktičnega preizkusa pa tudi ne odgovori na vprašanja, ki terjajo empirični preizkus (4). Zato je prvo sodišče to merilo uporabilo napačno. Pravilna je odmera nagrade za zahtevno delo (276,00 EUR po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika), saj po drugi strani ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je šlo le za manj zahtevno delo, ki bi ga zmogel že laik.

Po povedanem je bilo treba zaradi napačne uporabe materialnega prava (zgoraj navedenih pravil Pravilnika), pritožbi na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena istega zakona delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti. Po spremembi se izvedencu, ki ni zavezanec za DDV, odmerja nagrada in stroški za izdelavo izvedeniškega mnenja v višini 480,00 EUR, ki se poveča za 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 28,80 EUR, vse v skupnem znesku 508,80 EUR. V ostalem pa je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.


Zveza:

ZPP člen 252.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.12.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ5NjU5