VSL sklep I Cp 751/2012

Jedro

Za motilca posesti velja oseba, ki stori dejanje, s katerim je posest motena. Poleg takšne osebe je lahko motilec tudi oseba, ki dejanje odobri ali pa tisti, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno. Zadošča dogovor med posrednim in neposrednim motilcem, in pa delovanje neposrednega motilca v skladu z voljo posrednega motilca ob obstoju sorodstvenega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2., 3. in 4. odstavku razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskem sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je postavila več tožbenih zahtevkov. S prvim je zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v zadnji mirni soposesti stanovanja v Kranjski gori, z drugim je zahtevala prost vstop v stanovanje in izročitev ključa od stanovanja, s tretjim je zahtevala opustitev vseh motilnih ravnanj v prihodnosti, s četrtim je zahtevala povrnitev pravdnih stroškov in s petim je zahtevala takojšnjo izvršljivost sklepa.

2. Prvostopenjsko sodišče je prvi tožbeni zahtevek zavrglo, petega pa zavrnilo. Drugemu, tretjemu in četrtemu zahtevku je ugodilo. Ugotovilo je, da med strankama sploh ni bilo sporno, da je imela tožeča stranka soposest na stanovanju v Kranjski gori. V stanovanje je tožeča stranka v oktobru 2011 še lahko vstopila. Konec februarja 2011, ko je ponovno poskusila vstopiti v stanovanje, pa vhodnih vrat stanovanja ni mogla več odkleniti. Tožeča stranka naj ne bi uspela dokazati, da bi bila tožena stranka zamenjala ključavnico. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pa tožena stranka še vedno ima izvod ključev, ki odpirajo tudi vhodna vrata v stanovanje. Odločilni razlog za ugoditev drugemu in tretjemu tožbenemu zahtevku pa je prvostopenjsko sodišče videlo v tem, da je tožeča stranka toženo stranka pozvala, da naj ji izroči ključ od nove ključavnice. Tožena stranka je takšno zahtevo zavrnila in tako odklonila vzpostavitev posesti tožeče stranke.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožena stranka, tožeča stranka pa je na pritožbo odgovorila.

4. Tožeča stranka je v pritožbi najprej podala svoje pravno mnenje, kakšna je pravilna razlaga 35. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ). Ta naj bi bila, da je lahko tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen le zoper soposestnika, ki je aktivno motil posest, za motenje posesti pa ni imel temelja ne v zakonu, ne v dovoljeni samopomoči. Po pritožničinem mnenju torej soposestnik ne more motenja posesti izvršiti z opustitvijo (pasivnostjo). V konkretnem primeru pa tožena stranka sploh ni zamenjala ključavnice, in zato tožbeni zahtevek zoper njo ne more biti utemeljen. Tudi sicer ni na spornem stanovanju spremenila ničesar in ni spremenila niti svojega načina izvrševanja posesti na spornem stanovanju. Tožena stranka ni sama izvedla motilnega ravnanj, temveč se je od njega skušala ves čas distancirati. Pri tem pa je upoštevala, da posesti na spornem stanovanju nista izvrševali zgolj pravdni stranki, temveč tudi M. M.. Tožena stranka ni pridobila nobene koristi, katere obstoj je v motenjskih sporih pomembno dejstvo.

5. V okviru dokaznega postopka je prvostopenjsko sodišče pridobila izjavo priče M. M. (izjava z dne 10. 10. 2011) in je tudi vpogledalo v (drug) pravdni spis istega sodišča (opr. št. P 168/2011). Priča M. M. je priznala, da je sama zamenjala ključavnico na vratih spornega stanovanja. Tega pa prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sploh ni omenilo. Dokaz z vpogledom in branjem izjave je bil očitno izveden, ni pa bil povzet v dokaznem sklepu. Za to pa ni bilo navedenih nobenih razlogov. S tem naj bi bila po pritožničinem mnenju storjena kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP).

6. Glede na siceršnje ugotovitve prvostopenjskega sodišča naj bi bil nelogičen tudi izrek izpodbijanega sklepa, ki toženi stranki nalaga opustitev vseh ravnanj, s katerimi bi v bodoče motila soposest tožeče stranka, saj že do sedaj tožena stranka ni bila tista, ki bi posest sploh motila. Z izročitvijo ključev bi se tožena stranka aktivno vključila v razmerje med tožečo stranko in solastnikom spornega stanovanja M. M.. Tožena stranka naj bi v nobenem primeru mogla sprejemati kakršnikoli odločitev, ki so v povezavi s tem razmerjem, in ki je, glede na izjavo M. M. z dne 10. 10. 2011, polno sporov.

7. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Tožeča stranka meni, da je bilo na podlagi izvedenih dokazov mogoče sklepati, da je menjava ključavnice (aktivno motilno ravnanje) izviralo iz sfere tožene stranke. Motilno ravnanje naj bi tožena stranka podpirala. Kljub temu, da je vedela, da toženec ne more v stanovanje, tožencu ni izročila ključev kljub temu, da jih je zahteval. Ob pravilni interpretaciji 35. člena SPZ velja kot motilno dejanje vsako dejanje, s katerim se ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je lahko tako tisti, ki opravi aktivno dejanje, kot tudi tisti, ki dopušča nadaljevanje motenja, in ga ne prepreči. Ne držijo pa niti pritožbene navedbe, da je bila tožena stranka povsem pasivna, in da se je od motilnega dejanja ogradila. Tožena stranka je namreč izpovedala, da je bila ona tista, ki je hranila ključe in se je za ključev vedno prosilo njo (narok z dne 31. 8. 2011). Tožeča stranka tudi meni, da je imela od spremembe posestnega stanja koristi. Zaradi menjave ključavnice je bila njena korist najmanj v tem, da je bil z njo tožeči stranki preprečen vstop v stanovanje. S tem pa se je izognila morebitnim nesogalsjem, do katerih bi lahko prišlo, če bi oba s tožečo stranko istočasno nameravala uporabiti sporno stanovanje.

8. Neutemeljeni naj bi bili tudi očitki tožene stranke o kršitvi pravil postopka zaradi opustitve dokaza s prebiranjem izjave M. M.. Takšen dokazni predlog je namreč tožena stranka sama umaknila (narok z dne 21. 12. 2011).

9. Pritožba je utemeljena.

10. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožena stranka motilnega dejanja (menjave ključavnic) ni storila (str. 5 obrazložitve). Ne glede na to pa je toženi stranki naložilo izročitev ključa, in opustitev bodočih motenj soposesti tožeče stranke. To je pravilno grajala tožena stranka v svoji pritožbi.

11. Materialnopravno izhodišče prvostopenjske odločbe je bilo, da je zavrnitev izročitve ključev motilno dejanje zgolj zato, ker tožena stranka odklanja ponovno vzpostavitev posesti tožene stranke (str. 5 obrazložitve). Takšno materialnopravno stališče je pravno zmotno.

12. Dosedanja sodna praksa se je nanašala na vprašanje, kdo je motilec posesti (33. člena SPZ). Pravila, ki veljajo za motenje posesti, veljajo tudi za odvzem posesti, saj je bistveni problem pri obeh vrstah spora enak, namreč vprašanje, kdo velja kot storilec takšnega dejanja.

13. Nedvomno velja za motilca posesti oseba, ki stori dejanje, s katerim je posest motena. Poleg takšne osebe je lahko motilec tudi oseba, ki dejanje odobri ali pa tisti, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno (tako na primer sklep VSL, opr. št. I Cp 3047/2011, z nadaljnjimi navedbami o sodni praksi in stališču literature in VSK I Cp 1586/2005). Zadošča že dogovor med posrednim in neposrednim motilcem, in pa delovanje neposrednega motilca v skladu z voljo posrednega motilca ob obstoju sorodstvenega razmerja (glej navedeni odločbi).

14. Tudi če je M. M. (sin tožene stranke) zamenjal ključavnici, to ne izključuje, da bi bila tožena stranka oseba, ki je tožeči stranki posredno odvzela posest na enega od prej navedenih načinov. Obrazložitev prvostopenjskega sodišča pa glede tega, zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, nima razlogov. Odgovor na pritožbo je pravilno opozoril na to, da ne moti (ali odvzame) posesti le tisti, ki stori dejanje (neposredni storilec). Takšne trditve je tožeča stranka podala že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 20. 5. 2011.

15. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče prvostopenjsko odločbo glede odločitve o 2. odstavku izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena, 2. odstavek 363. člena, 2. stavek 355. člena in 341. člen ZPP). Odločitev o tožbenem zahtevku na opustitev bodočih motilnih dejanj (3. odstavek izreka prvostopenjske odločbe) je tako povezana in odvisna od odločitve o zahtevku v 2. odstavku izreka, da je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev v 3. odstavku izreka prvostopenjskega sklepa.

16. V ponovljenem postopku naj ugotovi manjkajoča dejstva ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage. Z ostalimi pritožbenimi očitki (razen tistimi, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava) se ni bilo potrebno ukvarjati, ker v ničemer ne vplivajo na odločitev pritožbenega sodišča.

17. Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2215/2019
• VSL Sklep II Cp 1065/2018
• VSL Sklep II Cp 962/2021