VSL sklep I Cp 887/2012

Jedro

Dokazni oceni je lahko podvržen le izvedeni dokaz, ne pa trditve strank.

Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne vpliva pa na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katero premoženje sodi v zapuščino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojni 12 delnic Gozdnega gospodarstva Novo mesto, 1851 obveznic RSL 39, zlata verižica, uhani in dva prstana ter denarna sredstva na računu NLB d.d. Za zakonite dediče je razglasilo zapustničine otroke J. K., S. K., L. K. in S. M., vsakega do ¼.

2. Zoper navedeni sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje dedinja L. K. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo vrednost denarnih sredstev na računu zapustnice na dan njene smrti. Banka je obvestila sodišče, da je bilo na računu 736,28 EUR in ne 735,00 EUR, kot je to napačno ugotovilo sodišče. Poleg tega je bilo na računu bistveno več denarja, kot je to banka sporočila sodišču. Pritožnica je po prejemu sklepa o dedovanju, s katerim se je izkazala kot dedinja, pridobila bančni izpisek, iz katerega je razvidno, da je bilo 30. 12. 2010 na računu zapustnice 7.619,68 EUR, nato pa je bilo istega dne z računa dvignjenih 5.620,00 EUR in 1.995,00 EUR, 7. 4. 2011 pa nezakonito in neupravičeno še 743,82 EUR. Navedeni dvig ne more predstavljati izplačila za pogrebne storitve, kot je to navedeno na izpisku, saj je bil v skladu s sporazumom o delitvi zapuščine z dne 26. 9. 1997 dolžan pogrebne stroške zapustnice kriti dedič J. K. Predmet zapuščine so torej denarna sredstva na računu zapustnice v višini 8.363,50 EUR in ne le višini 735,00 EUR.

3. Dedinja je primarno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, podredno pa, naj se njen predlog šteje za pritožbo zoper sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vlogo dedinje glede na njeno vsebino obravnavalo kot pritožbo in jo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Dopolnilni sklep namreč izda sodišče takrat, kadar v sklepu o dedovanju ni bilo odločeno o vsem premoženju, ki je bilo sodišču znano v trenutku izdaje sklepa o dedovanju. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je dedinja na sporno zapuščinsko premoženje opozorila sodišče šele po končanem postopku na prvi stopnji.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 in nasl.; v nadaljevanju ZD). Med drugim mora sklep o dedovanju vsebovati odločitev o tem, katero premoženje sodi v zapuščinsko maso (2. alineja 2. odstavka 214. člena ZD).

6. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da sodijo v zapuščino med drugim tudi denarna sredstva na zapustničinem računu pri NLB, d.d. Tako je bilo ugotovljeno že na zapuščinski obravnavi in tej ugotovitvi pritožba ne oporeka. Sodišče je torej določilo obseg denarnih sredstev, ki sestavljajo zapuščino; to so denarna sredstva, ki jih je imela zapustnica na svojem računu v trenutku svoje smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje (123. člen ZD). Pritožbene navedbe o neupravičenih dvigih z računa zapustnice na pravilnost določitve obsega zapuščine ne morejo vplivati, ampak so lahko le predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi.

7. Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja 214. člen ZD, ne sodi določitev vrednosti zapuščine. Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne vpliva pa na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katero premoženje sodi v zapuščino. Glede na navedeno so tudi pritožbene navedbe o napačno ugotovljeni vrednosti zapuščine, ki jo je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo le zaradi odmere sodne takse (3. točka obrazložitve), za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa v zvezi z obsegom zapuščine nerelevantne. Takšne navedbe bi lahko vplivale le na višino sodne takse, glede katere pa se pritožnica ne pritožuje.

8. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in nasl.- v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4129/2011
• VSL Sklep II Cp 1110/2017
• VSM Sodba I Cp 370/2023