VSL sklep I Cp 913/2012

Jedro

Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede ugotovitve vrednosti nepremičnin vl. št. A k.o. X (prva alineja tč. I/1 izreka sklepa) glede ugotovitve vrednosti čiste zapuščine (tč. I/3 izreka sklepa) in v odločitvi o višini nujnega deleža, ki ga je dolžna dedinja D. H. izplačati dedinji R. B. (2. alineja tč. II/2).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina obsega nepremičnine vpisane v vl. št. A k.o. X v vrednosti 122.617,27 EUR in denarna sredstva v znesku 475,38 EUR (tč. I/1 sklepa) da znašajo priznani odbitki zapuščine v višini 3.700,00 EUR za potrebne stroške in stroške nagrobnega spomenika ter 1.677,27 EUR stroškov za cenitev zapuščine (tč. I/2), da znaša čista zapuščina 117.714,38 EUR (tč. I/3 sklepa) ugotovitev o dedičih zapuščine (tč. I/4 sklepa), ugotovitev, da ima kmetijsko gospodarstvo, ki je predmet dedovanja, status zaščitene kmetije (tč. I/5 sklepa), da sta se dediča I. B. ter M. B. odpovedala dedovanju (tč. I/6 sklepa) ter odločilo, da je dedič zaščitene kmetije zapustnikova hči D. H., ki je dolžna dedinji R. B. izplačati nujni delež v znesku 15.327,16 EUR v času petih let z ustrezno valorizacijo po predpisih o temeljni obrestni meri, in sicer po 3.065,43 EUR letno, ki zapade v plačilo do 28. februarja v posameznem letu vse do leta 2017, ko bo nujni delež poplačan, da je omenjena dedinja dolžna izplačati dedinji M. B. 356,54 EUR in dedinji R. B. 118,84 EUR (tč. II. izreka sklepa).

2. Dedinja R. B. je zoper sklep o dedovanju vložila pravočasno pritožbo s pritožbenim predlogom, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo cenitve cenilcev gradbene kmetijske stroke, ko je vrednost kmetijskega gospodarstva ocenilo na 122.617,26 EUR. Navedeni znesek predstavlja znižanje vrednosti po izvedenskih mnenjih, ki je sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Sodišče ni upoštevalo parcel 297/3 in 273/3, ki so navedene v cenitvi. Sodišče prve stopnje je od vrednosti zapuščine nepravilno odbilo stroške cenitve v višini 1.677,27 EUR. Prav tako ni pravilno ugotovljena vrednost čiste zapuščine v višini 117.714,38 EUR, saj je po njenem izračunu vrednost zapuščine kot so jo ocenili izvedenci 132.995,29 EUR. Sodišče prav tako ni obrazložilo višine njenega nujnega deleža, ki ji ga je dolžna plačati dedinja D. H. Sodišče tudi brez obrazložitve ni upoštevalo vrednosti darila, ki ga je omenjena dedinja prejela s strani zapustnika. Opozarja, da so sodediči pozabili na zapustnikovo mater L. B., ki še živi, zato predlaga, da sodišče ugotovi, kdo jo je dolžan preživljati in ali ji morebiti pripada zapuščina po pokojnem zapustniku. Na koncu dodaja, da dedinja D.H. ni izkazala interesa, da bi delala na zaščiteni kmetiji in predpostavlja, da bo kmetijo prodala takoj, ko bo to mogoče. Po njenem mnenju ni sposobna ne časovno ne fizično skrbeti za kmetijo.

3. Dedinja D. H.je v odgovoru na pritožbo smiselno predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Utemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da njegove ugotovitve vrednosti nepremičninskega dela zapuščine v višini 122.617,27 EUR ni mogoče preizkusiti. Iz ugotovitev izvedenk kmetijske in gozdarske stroke ter gradbene stroke izhaja vrednost 129.617,26 EUR. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje pa je pogojevala tudi napačno ugotovitev čiste vrednosti zapuščine, ki jo prvostopenjsko sodišče ugotavlja v znesku 117.714,38 EUR. Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Zakon predpisuje ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine v določbah 28. člena Zakona o dedovanju (ZD). Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež (4. odstavek 28. člena ZD). Sodišče je v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD pravilno ugotavljalo, da je treba od zapuščine odšteti 3.700,00 EUR za potrebne stroške in stroške nagrobnega spomenika ter 1.677,27 EUR stroškov cenitve zapuščine. Pritožnica torej neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je znesek 1.677,27 EUR stroškov cenitve odštelo od zapuščine. Okoliščino, da je te stroške založila le pritožnica, bi morala ta uveljavljati v okviru stroškovnega zahtevka tekom postopka. V tem delu je zato njena pritožba neutemeljena.

6. Pritožnica utemeljeno navaja, da sodišče ni ugotovilo vrednosti darila zapustnika dedinji D.H., ki ga je izvedenka gradbene stroke ugotovila v višini 2.540,00 EUR (parc. št. 297/3 k.o. X), ki bi ga bilo treba prišteti vrednosti čiste zapuščine. Šele vsota navedenih zneskov predstavlja obračunsko vrednost zapuščine, ki je, kot je zgoraj navedeno, podlaga za izračun nujnega deleža. Tako se izkaže kot napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da znaša vrednost nujnega deleža pritožnice (1/8) 15.327,16 EUR.

7. Pritožbene trditve, s katerimi dedinja izraža dvom, ali bo prevzemnica kmetije sposobna ohranjati in krepiti gospodarsko funkcijo kmetije, ne morejo biti predmet pritožbene presoje. Gre za dejanske trditve, ki jih pritožnica prvič postavlja šele v pritožbenem postopku, ne da bi navedla upravičene razloge, zakaj jih ni postavila že prej. Te dejanske navedbe zato ne morejo in ne smejo biti predmet pritožbenega preizkusa (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Glede na ugotovljeno kršitev določb postopka ter napačno uporabo navedenih določb ZD je bilo treba sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljaviti v obsegu, razvidnem iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v preostalem delu pa zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

12.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 273/2017
• VSL sklep I Cp 3386/2014
• VSL sklep I Cp 3269/2015