VSC sklep EPVDP 16/2012

Jedro

Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se storilcu E. D. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane zanj na dan 20. 10. 2009, ne izreče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 20. 10. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki v pritožbi navaja, da je pritožnik samostojni podjetnik, kateremu je vožnja motornega vozila C kategorije osnovni poklic, saj kot nosilec podjetja T. E. D. s.p. sam opravlja opravlja cestni tovorni promet in s tem preživlja tako sebe kot tudi svojo družino in sicer mladoletno hči, staro 13 let, v podjetju pa je zaposlena tudi storilčeva žena. Pri utemeljitvi pritožbe se zagovornik sklicuje na peti odstavek 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in predlaga, da sodišče storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE.

Pritožbeno sodišče je o pritožbi storilčevega zagovornika že enkrat odločilo s sklepom EPVD 133/2011 z dne 15. 9. 2011, s katerim je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo v imenu ljudstva IV Ips 2/2012 z dne 17. 1. 2012 sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 133/2011 z dne 15. 9. 2011 razveljavilo ter vrnilo zadevo pritožbenemu sodišču v ponovno odločanje.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom Zakona o prekrških (ZP-1) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa v škodo storilcu kršilo materialne določbe ZP-1.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku ugotovilo, da so storilcu bile 3 kazenske točke izrečene s plačilnim nalogom Postaje prometne policije L. z dne 20. 12. 2008, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2008, 4 kazenske točke s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 14. 7. 2010, ki je postala pravnomočna 24. 8. 2010, 5 kazenskih točk s plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 8. 9. 2010, ki je postal pravnomočen 17. 9. 2010 in 9 kazenskih točk s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 20. 12. 2010, ki je postala pravnomočna 16. 3. 2011, vse za prekrške storjene z motornimi vozili B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 20. 10. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, kot to predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1.

Sodišče prve stopnje je v skladu z dosedanjo sodno prakso opredelilo, da je storilec 21 kazenskih točk dosegel v obdobju od 30. 12. 2008 do 16. 3. 2011, torej v obdobju krajšem od treh let, saj je glede na dejstvo, da kazenske točke v cestnem prometu dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene, upoštevalo datume pravnomočnosti odločb o prekrških. Vendar pa je Vrhovno sodišče v sklepu IV Ips 36/2011 z dne 17. 5. 2011 v zvezi s sodbo IV Ips 21/2007 z dne 20. 12. 2007 zavzelo stališče, da se pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk sicer upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, čas storitve prekrška. Ker je iz spisovnega gradiva razvidno, da je storilec prvi prekršek, za katerega so mu bile s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 14. 7. 2010 izrečene 4 kazenske točke, storil 4. 9. 2007, zadnji izmed upoštevanih prekrškov, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 8. 9. 2010 izrečenih 5 kazenskih točk, pa 8 . 9. 2010, in je tako med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od treh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je posledično v škodo storilca nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1, ko je pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo tudi kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 14. 7. 2010, ki je postala pravnomočna 24. 8. 2010. Brez upoštevanja 4 kazenskih točk, ki so storilcu bile izrečene z omenjeno sodbo o prekršku, pa ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih le 17 kazenskih točk, s tem pa ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe storilčevega zagovornika po uradni dolžnosti izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (sedmi odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbeno sodišče že v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa le-tega spremenilo po uradni dolžnosti tako, da je v celoti dosežen namen pritožbe, se v presojo pritožbenih navedb ni spuščalo.

Datum zadnje spremembe:

04.12.2012

Podobni dokumenti:

• VSC sklep EPVDp 168/2008
• VSC sklep EPVDp 11/2012
• VSC sklep EPVDp 17/2010