<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC sklep Cp 557/2011

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2012:CP.557.2011
Evidenčna številka:VSC0003027
Datum odločbe:03.02.2012
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvedba dokaza - stroški sodnega izvedenca - predujem - predlog za podaljšanje roka - zavrženje predloga

Jedro

Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka z dne 29. 9. 2010.

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z izdajo sklepa o plačilu predujma za cenilca storilo več bistvenih kršitev določb postopka, v posledici katerih tožnik predujma ni mogel plačati, posebnega pravnega sredstva zoper takšen procesni sklep pa ni imel na razpolago, zaradi česar mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da s strani sodišča prve stopnje določena višina predujma 1.000,00 EUR, ni obrazložena ter je bistveno previsoka ter pojasnjuje razloge, zaradi katerih bi višina predujma, sklicujoč se na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih in določbo prvega odstavka 153. člena ZPP, morala biti nižja. Prav tako sodišču prve stopnje očita, da v sklepu o naložitvi plačila predujma niso bili navedeni potrebni podatki, ki bi tožniku omogočali plačilo predujma, zato tožnik ni vedel kako, kam in na kakšen način naj naloženi predujem plača, ob tem pa se sklicuje na uporabo določb Zakona o sodnih taksah, ki določa katere sestavine mora imeti nalog za plačilo sodne takse. Poudarja še, da načelo ekonomičnega in hitrega vodenja postopka, ki ga zasleduje sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem, posega v pravico strank do izvajanja dokazov v njihovo korist in s tem do sodelovanja v postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izda nov pravilen procesni sklep o založitvi predujma za strošek predlaganega cenilca, na katerega tudi sicer ni vezano, in pravilno določi višino predujma, ki je dejansko potrebna za izvedbo tega dokaza.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje pritožbenega sodišča je pritožba tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavržen predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo predujma za stroške sodnega izvedenca gradbene stroke. Zato so vse pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilnosti v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na naroku dne 24. 6. 2010, v tem pritožbenem postopku neupoštevne, ker ne predstavljajo razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma. Tožeča stranka bo lahko te razloge, glede na to, da je sklep o naložitvi plačila predujma procesni sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe, uveljavljala v pritožbi zoper končno odločbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 270. člena ZPP, četrti odstavek 298. člena ZPP, 363. člen ZPP).

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, predstavljata podlago izpodbijane odločitve o predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma v tem pravdnem postopku določbi drugega in tretjega odstavka 110. člena ZPP, ki določata, da se lahko rok za plačilo predujma, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi, vendar pa mora stranka podaljšanje roka predlagati, preden se le-ta izteče. Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožeči stranki s sklepom, sprejetim na naroku dne 24. 6. 2010, naloženo, da v roku 15 dni plača predujem za stroške sodnega izvedenca gradbene stroke v znesku 1.000,00 EUR, nadalje, da je bilo tožeči stranki ob tem pojasnjeno, da sodišče prve stopnje v primeru neplačila predujma v postavljenem roku predlaganega dokaza s sodnim izvedencem ne bo izvedlo, ter da je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila dne 29. 9. 2010, tj. po preteku 15 dnevnega roka, ki se je iztekel dne 9. 7. 2010.

Ob takšnih dejanskih okoliščinah je odločitev sodišča prve stopnje, ko je prepozno vložen predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma za stroške sodnega izvedenca gradbene stroke zavrglo, materialnopravno pravilna. Ob tem pritožbeno sodišče prav tako poudarja, da je bila tožeča stranka na naroku dne 24. 6. 2010, na katerem je sodišče prve stopnje sprejelo sklep o naložitvi plačila predujma, in tudi med tekom 15 dnevnega roka za plačilo predujma, zastopana po pooblaščencu, ki je odvetnik in bi kot kvalificirani pooblaščenec moral vedeti, da mora stranka zaprositi za podaljšanje roka do izteka roka, sicer sodišče njen predlog zavrže kot prepozen.

V

postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

S

odišče druge stopnje je ob navedenem pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 110, 110/2, 110/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.12.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ5Mzg2