VSL sklep I Cp 2617/2011

Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 177664/2009 z dne 3. 12. 2009 v 1. točki izreka za glavnico v znesku 197,82 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za glavnico v višini 32,82 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka (1. točka izreka sodbe). Zaradi delnega umika tožbe je citirani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki izreka za znesek 430,32 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je sodišče prve stopnje naložilo plačilo 155,08 EUR pravdnih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (3. točka izreka sodbe).

2. Proti 1. in 3. točki izreka sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo preostanka zneska dolga s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila pogodba o opravljanju upravniških storitev veljavno sklenjena in s tem ni dokazala pravne podlage za terjanje vtoževanega zneska. Tožeča stranka je navedeno dejstvo dokazovala s predložitvijo odločbe (A2), s katero je pristojni organ občine tožečo stranko vpisal v register upravnikov. Iz tretjega odstavka odločbe izhaja, da je bilo v postopku vpisa nedvomno preizkušeno in ugotovljeno, da je bila za določitev upravnika dosežena zadostna večina, kot jo določa 25. in 53. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1). Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila veljavno sklenjena zavarovalna pogodba, za sklenitev katere se skladno s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb, odločajo lastniki z več kot tremi četrtinami solastniških deležev. Pravilnik, ki ga navaja sodišče je začel veljati 15. 8. 2009, tožeča pa zahteva plačilo obveznosti do vključno junija 2009, torej za čas pred veljavnostjo pravilnika. Poleg tega se ob sklenitvi zavarovanja ne sklenejo pogodbe, pač pa se podpiše zavarovalna polica. Tožeča stranka je v postopku temelj za terjatev v zvezi s stroški zavarovanja stavbe, dokazala z računom zavarovalnice, tako kot je dokazala dejanski temelj za vse ostale stroške, ki jih je razdeljevala etažnim lastnikom. Prav tako je dokazala, da je račune vse plačala in na tak način pridobila možnost, da izterja v svojem imenu in za svoj račun.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti ugovora tožene stranke, da tožeča stranka ni upravnik in tako s toženo stranko ni v nobenem poslovnem razmerju ocenilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati spornega dejstva s predložitvijo odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, iz katere izhaja, da je tožeča stranka vpisana v register upravnikov stavb kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu D. Ocenilo je, da glede na to, da vpis v register upravnikov nima konstitutivnega pomena, predložitev odločbe, ki ta vpis dokazuje, ne more predstavljati ustreznega dokaza o veljavni sklenitvi pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Takšnemu stališču pritožbeno sodišče ne more slediti. Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako tudi J. Zobec: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga str. 298-299; GV Založba in Uradni list RS, 2009).

6. Prav tako pa je sodišče s tem, ko je ugotavljalo, ali je tožeča stranka dokazala, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba, kršilo njeno pravico do izjavljanja, ker je odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, in o katerih se zato nasprotna stranka ni mogla izjavit. Vprašanje obstoja zavarovalne pogodbe v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno. Tožena stranka je ugovarjala le višini zaračunanega stroška in je pozvala tožečo stranko, da ga izkaže s sklenjeno pogodbo ali računom, kar pa je tožeča stranka tudi storila (z vlogo z dne 26. 5. 2010 je v spis vložila dva računa zavarovalnice).

7. S tem je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem se bo moralo v smislu 8. člena ZPP opredeliti do dejstva, da iz odločbe o vpisu v register upravnikov izhaja, da je tožeča stranka ob vpisu predložila Pogodbo o opravljanju upravniških storitev, ki so jo z njo sklenili lastniki, katerih solastniški delež predstavlja več kot polovico etažne lastnine, kot tudi do dejstva, da je tožeča stranka storitve upravljanja tudi dejansko izvrševala. Zahtevek za plačilo stroškov zavarovanja pa bo moralo presojati v okviru ugovorov, ki jih je tožena stranka podala.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4472/2010
• VSL sodba I Cp 300/2002
• VSL sklep II Cp 632/2003