<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 535/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.535.2012
Evidenčna številka:VSL0061214
Datum odločbe:05.09.2012
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - neskrbnost odvetnika

Jedro

Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Toženec se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter hkrati odloči o njegovi pritožbi zoper sodbo. Navaja, da se je sodišče zmotno in kategorično postavilo na stališče, da je bila zamuda zakrivljena. Pri tem ni ocenilo, ali gre morda za napako administrativnih delavcev v odvetnikovi pisarni, ali za razlog na strani tožene stranke, do katerega je prišlo zaradi komunikacijskega šuma med stranko in pooblaščenčevo pisarno. Toženec je ves čas postopka trdil, da sam ni zakrivil zamude pri plačilu sodne takse, temveč je do tega prišlo zaradi naključja. Njegovo nezakrivljeno ravnanje pa je po veljavni zakonodaji utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče se zmotno sklicuje na določila 92. člena ZPP, ko izpeljuje krivdo stranke. Toženec je prava neuka stranka, le z osnovnošolsko izobrazbo in umaknjen od civilizacije ter siceršnjih sodobnih načinov obveščanja. Sodišče tudi ni presojalo vsebine določbe 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, po kateri bi mu morala Služba za brezplačno pravno pomoč pravočasno izdati odločbo za dodelitev neodplačnega odvetnika za vložitev pravnega sredstva. Opisano postopanje prvostopenjskega sodišča krši pritožnikovo pravico do dostopa do sodišča po 6. členu Konvencije.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem zavrača kot neutemeljena vsa pritožbena zatrjevanja in predlaga, da pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o toženčevem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravilno uporabilo določbo 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri sodišče stranki dovoli vrnitev v prejšnje stanje le v primeru, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega vzroka. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je pritožnik navedel, da je zamudil rok za pritožbo zaradi napake njegovega pooblaščenca, ki ga ni pravočasno poučil, da je potrebno plačati sodno takso že ob vložitvi pritožbe ali pa vložiti vlogo za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je predlog pravilno presojalo po vsebini, ko je štelo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ne zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da toženec ni zamudil roka za pritožbo zoper sodbo, saj se je pritožil pravočasno, vendar je bila njegova pritožba s sklepom P 335/2010 z dne 5. 7. 2011 zavržena kot nepopolna (zaradi neplačila sodne takse) in ne kot prepozna.

6. Tudi v pritožbi toženec zatrjuje neskrbnost svojega prejšnjega pooblaščenca kot razlog za zamudo roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ter se sklicuje na dejstvo, da sam kot laik zamude ni zakrivil. Vendar pa pritožba glede tega nima prav in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik. Takšno stališče je zavzela tako pravna teorija kot sodna praksa (1). Tudi če naj bi šlo za napako administrativnih delavcev v odvetnikovi pisarni, kar se sprašuje pritožnik, ni nič drugače, saj tudi morebitna takšna napaka ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Povsem enako velja za pritožbene trditve, da naj bi prišlo do komunikacijskega šuma med stranko in pooblaščenčevo pisarno. Pri obeh trditvah pa velja tudi, da gre za nova dejstva, ki jih je pritožnik prvič uveljavljal šele v pritožbi, torej gre za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ostale pritožbene trditve se nanašajo na pravilnost postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Tudi te pritožbene trditve niso upoštevne in ne predstavljajo upravičenega vzroka po 116. členu ZPP.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP in pri tem tudi ni kršilo niti tožnikovih ustavnih niti konvencijskih pravic, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Prva knjiga, komentar dr. Aleša Galiča k 116. členu ter na primer sklep VS RS II Ips 265/98, sklep VSL 2774/2011.


Zveza:

ZPP člen 116, 337, 337/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4MjY0