<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 576/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.576.2012
Evidenčna številka:VSL0061183
Datum odločbe:12.09.2012
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:prekluzija - krivda za opustitev navedb - dejstva v času prvega naroka - drugi narok za glavno obravnavo - nevednost stranke glede obstoja dejstev - skrbnost stranke

Jedro

V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, treba ugotoviti, ali bi, upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 9.342,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 10. 11. 2006 do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. in II. točka izreka sodbe). V III. točki izreka je toženki naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnika v višini 2.218,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper obsodilni del (točko I. in III. izreka) sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne zahtevek v celoti, oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. V zvezi z odločitvijo o temelju odškodninske odgovornosti navaja, da ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje iz 16. točke obrazložitve, saj so v nasprotju z zapisnikom o zaslišanju tožnika z dne 25. 1. 2011. Po mnenju pritožnice ni nedvoumno izkazano, da naj bi do nedelovanja stikala prišlo zaradi zahtev delodajalca. V spisu so druge izpovedbe prič, ki kažejo na to, da je do takšne manipulacije stroja prišlo s strani delavcev (priče J., V., E.). Sodišče teh izjav prič ni dokazno ocenilo. Med pričami so tudi bistvena odstopanja v izjavah, kdo je odklopil stikala, do česar bi se sodišče moralo opredeliti in jih dokazno oceniti. Prav tako pa bi sodišče moralo zaslišati pričo A. M. in ni obrazložilo, zakaj ga ni. Dalje ne drži, da je toženka podala navedbe v smeri izključitve odgovornosti po zavarovalni polici prepozno. Te navedbe je podala na naroku dne 29. 10. 2010 glede na izpovedbe prič. Toženka za te okoliščine ni vedela in ni mogla vedeti prej. Zato so sporne navedbe podane pravočasno, s čimer je sodišče kršilo določbe postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, saj je zmotno uporabilo 286. člen ZPP. To še toliko bolj velja, ker prvi narok sploh ni bil zaključen, pač pa je sodišče narok preložilo. Če bi sodišče želelo ustvariti procesne posledice prvega naroka, bi moralo že na naroku 15. 9. 2010 sprejeti dokazni sklep, in odločiti, da se narok zaključi in ne preloži. Nobena od strank ni bila opozorjena, da kasnejših navedb ne bo mogla več podati. Nedvomno je podan soprispevek tožnika k škodnemu dogodku. Dela ni opravljal v skladu z navodili glede zagotavljanja lastne varnosti. Vsakdo je dolžan sam skrbeti za svojo varnost, v konkretni zadevi pa je delavec opustil že povprečno skrbnost. Glede na zakonska določila je imel tožnik pravico odkloniti delo, lahko bi obvestil nadrejene ali pa poklical inšpekcijsko službo, kar vse je opustil. Toženka ocenjuje tožnikov soprispevek na vsaj 40 %. Glede višine odškodnine pa toženka navaja, da telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino v tako visokem znesku. Nedvomno je trpel tudi neugodnosti med zdravljenjem, vendar je treba odškodnino umestiti v sodno prakso glede na primerljive primere. Po oceni toženke je bilo tako materialno pravo zmotno ugotovljeno in je bila za to postavko odškodnina previsoko odmerjena za 1.100,00 EUR. Sodišče glede odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ne bi smelo upoštevati tistih izpovedb tožnika, ki nimajo podlage v njegovih trditvah. Ker škoda ni katastrofalna, bi ob pravilni uporabi materialnega prava bilo potrebno odškodnino znižati. Pravična odškodnina bi lahko znašala največ 3.500,00 EUR. Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku na prvi stopnji je sodišče na drugem naroku za glavno obravnavo zaslišalo tri priče, ki so izpovedale, da je delavcem zavarovanca toženke, navodilo za čiščenje strojev ob njihovem delovanju, dal vodja proizvodnje, ter da so bile zaščite na stroju naklepno odstranjene, kar je omogočalo čiščenje stroja tudi med delovanjem le-tega. Takoj po zaslišanju prič je toženka, sklicujoč se na te izpovedi, razširila trditveno podlago (1), po kateri naj bi bilo zavarovalno kritje izključeno, glede na prvi odstavek 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti O-94 (v nadaljevanju Splošni pogoji). V skladu s citirano določbo Splošnih pogojev, je izključena odgovornosti zavarovalnice (toženke) za škodo v primeru, ko zavarovanec povzroči škodo z naklepom, pri čemer se za naklep šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico.

5. Sodišče prve stopnje je te navedbe toženke na podlagi 286. člena ZPP štelo kot prepozne, saj je presodilo, da bi toženka, glede na zapis v zapisniku o raziskavi poškodbe pri delu z dne 1. 2. 2006 (2) ter glede na trditve tožnika v tožbi (3), morala preveriti, kaj je s tem, kaj se zgodi pri odstranitvi zaščitne mreže, kaj je s stikali za ustavitev stroja ter zakaj se stroj ob dvigu zaščitne mreže ni ustavil.

6. Napačno je sicer stališče pritožbe, da je bil narok, na katerem je toženka razširila svoje ugovore, še vedno prvi narok za glavno obravnavo. Prvi narok za glavno obravnavo se je končal, ko je sodišče odločilo, da se preloži na dan 29. 10. 2010 (4), zato je bil narok, ki ga je sodišče opravilo 29. 10. 2010, drugi narok za glavno obravnavo.

7. V skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP lahko stranka na poznejših narokih za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Na stranki je breme, da še pred prvim narokom za glavno obravnavo pridobi dovolj informacij, ki ji omogočajo kakovostno uveljavljanje zahtevkov oziroma obrambo. V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je zato pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, potrebno ugotoviti, ali bi upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla). Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožnice, da ji je sodišče prve stopnje naložilo preveliko breme v zvezi dolžnostjo pridobivanja informacij. Niti tožbene trditve niti podatki v zapisniku, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, ne nakazujejo na dejstvo, da je vodja proizvodnje dal navodila za čiščenje strojev v nasprotju s pravili o varnosti pri delu (torej ob njihovem delovanju) in da so bila varnostna stikala odstranjena po navodilih delodajalca. Prav tako pa, glede na dejstvo, da je tožena stranka zavarovalnica, ni verjetno, da bi delodajalec, v čigar interesu je, da zavarovalno kritje obstoji, toženki ob njenem poizvedovanju, dal na voljo podatke, s katerimi bi izključila kritje iz zavarovalne pogodbe, s katero je zavarovana delodajalčeva odgovornost za škodo. Zato ni mogoč zaključek, da toženka po svoji krivdi ni pravočasno ugotovila dejstev, ki so ključna za uspeh njene obrambe.

8. Stališče sodišča prve stopnje, da je z novimi navedbami in dokaznimi predlogi toženka prekludirana, je tako napačno. Ker je s takšno odločitvijo sodišče prve stopnje kršilo določbo 286. člena ZPP, pri čemer je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. Glede na naravo kršitve, je pritožbeno sodišče ocenilo, da le-te ne more samo odpraviti, zato je sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP) . V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo šteti navedbe in dokazne predloge toženke za pravočasne, dopolniti dokazni postopek v smeri ugotavljanja dajanja morebitnih navodil za čiščenje stroja ob njegovem delovanju (vsaj) z zaslišanjem vodje proizvodnje ter se nato opredeliti tudi do ugovora toženke, da je zaradi naklepno povzročene škode, njena odgovornost izključena.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Navedla je, da gre za kršitev zavarovalne pogodbe, če je bila naklepno odstranjena ena izmed zaščit in če bi se potrdilo, da so imeli delavci navodila, da čistijo stroj med obratovanjem, ki naj bi bilo dano s strani vodje proizvodnje.

(2) Iz zapisnika izhaja, da je tožnik dvignil zaščitni pokrov in želel obrisati nesnago, ker pa je prišel preblizu vlažilnih valjev, sta valja zagrabila krpo in pri tem še stisnila tožnikov sredinec desne roke.

(3) Tožnik je v tožbi trdil, da stroj ni imel varnostnega stikala, ki bi ustavil stroj ob dvigu zaščitne mreže, oziroma, da zaščitne mreže sploh ni bilo.

(4) Prim. A. Galič, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, člen 286, stran 603


Zveza:

ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4MjMz